Obloga z mozaikom

Postopek je podoben običajnemu oblaganju, le podlaga in fugiranje zahtevata več pozornosti. Keramičar najprej preveri ravnost stene. Majhni koščki sledijo vsaki neravnini in pri stranski svetlobi se potem vidi vsak val. Zato podlago pogosto izravna z gladilno maso.

V mokrih conah, torej v tušu in okoli kadi, sledi hidroizolacija. Običajno gre za tekočo ali premazno hidroizolacijo v dveh slojih. V kote, okoli odtoka in okoli prehodov cevi se vgradijo tesnilni trakovi in manšete. Šele nato pride na vrsto mozaik. Lepilo se nanaša z nazobčano gladilko z majhnimi zobmi, da se ne iztiska v fuge. Kvadrate keramičar pritisne in poravna tako, da so razmiki med kvadrati enaki fugam znotraj kvadrata. Sicer na steni nastane opazna mreža.

Ko se lepilo strdi, sledijo fugiranje, pranje in na koncu silikon v kotih in na prehodih na drug material.

• keramični mozaik: običajna izbira za notranje prostore, lahko se reže in polaga, primeren za stene kopalnice in kuhinje,
• porcelanski (gres) mozaik: trši in manj vpojen, zato je primeren tudi za tla tuša in za zunanje površine, če proizvajalec navaja odpornost proti zmrzali,
• stekleni mozaik: odporen proti vodi, uporablja se v tuših in bazenih, vendar je prosojen, zato se skozenj vidi barva lepila in vsaka napaka pod njim,
• kamniti mozaik: naraven videz, vendar je vpojen in občutljiv na kisline, zato ga je treba impregnirati pred fugiranjem in po njem.

Pri steklenem mozaiku se skoraj vedno uporablja belo fleksibilno lepilo, ki ga proizvajalec priporoča za steklo. Sivo lepilo bi steklo potemnilo in ustvarilo madeže. Mozaik na papirju se lepi s papirjem navzven. Ko lepilo delno potegne, papir navlažite in ga odstranite. Mozaik na mrežici se lepi z mrežico v lepilo.

Pri fugirni masi izbirate med cementno in epoksidno. Cementna se lažje vgrajuje in zadošča za običajne stene. Epoksidna bolje prenaša vodo, maščobo in plesen, zato se splača v tušu in za kuhinjskim pultom. Delo z njo je zahtevnejše, ker se hitro strdi.

Oblaganje z mozaikom je počasnejše od polaganja velikih ploščic, ker je na isti površini veliko več fug in rezov. Na zahtevnost in s tem na ceno najbolj vplivajo:

• stanje podlage: ravna, trdna in suha stena prihrani čas, star odstopajoč omet ali stare ploščice zahtevajo dodatno delo,
• velikost in oblika površine: majhen tuš z veliko koti, polico in nišo vzame sorazmerno več dela kot ravna stena,
• vzorec: enobarvni kvadrati gredo hitro, barvni prehodi, ornamenti ali slike zahtevajo načrt in potrpežljivost,
• material: steklo in kamen se režeta počasneje, za steklo so potrebne posebne klešče ali žaga z vodnim hlajenjem,
• detajli: naklon tal proti odtoku, zaključni profili, vogali in priključki armatur.

Če je treba pri kuhinjski steni prestaviti vtičnice, to delo prepustite elektroinštalaterju. Premikanje vodovodnih priključkov sodi v roke vodoinštalaterja.

• lepljenje na neizravnano podlago, zato površina sčasoma deluje valovito,
• manjkajoča ali prekinjena hidroizolacija v tušu, voda potem skozi fuge pronica v steno,
• preveč lepila, ki se iztisne v fuge in kasneje prosojno izstopa ali onemogoča fugiranje,
• sivo lepilo pod steklenim mozaikom,
• neenaki razmiki med kvadrati, ki ustvarijo opazno mrežo,
• neimpregniran kamen, ki vpije barvno fugo in ostane lisast,
• prepozno pranje fugirne mase, tanko plast na steklu je potem zelo težko odstraniti,
• trda fugirna masa v kotih namesto silikona, kjer kasneje nastanejo razpoke.

Manjšo suho površino, na primer steno med delovnim pultom in visečimi omaricami, lahko izvede tudi spreten laik. Tuš s hidroizolacijo in naklonom tal raje prepustite keramičarju. Pred začetkom izklopite varovalko tokokroga, na katerem so vtičnice v steni. Vtičnice naj odstrani in ponovno namesti elektroinštalater.

1. Odstraniti maščobo in prah ter z letvijo preveriti ravnost stene.
2. Neravnine izravnati z gladilno maso in jo pustiti sušiti po navodilih proizvajalca.
3. Nanesti temeljni premaz, primeren za izbrano lepilo.
4. Mozaik na suho razporediti na mizi in načrtovati postavitev tako, da rezi pridejo na manj vidna mesta.
5. Zarisati vodoravno črto, od katere se začne lepljenje.
6. Z nazobčano gladilko z majhnimi zobmi nanesti lepilo na površino za približno dva do tri kvadrate.
7. Kvadrat pritisniti, ga potolči z gumijasto gladilko in preveriti razmike do sosednjih kvadratov.
8. Iztisnjeno lepilo iz fug očistiti, dokler je še sveže.
9. Pustiti, da se lepilo strdi po navodilih na embalaži, običajno vsaj en dan.
10. Zafugirati z gumijasto gladilko poševno na fuge in po kratkem zasušenju oprati z vlažno gobo.
11. Po sušenju s suho krpo odstraniti tanko plast fugirne mase in stik z delovnim pultom zapolniti s silikonom.

• površina je pri stranski svetlobi ravna, brez izstopajočih koščkov,
• fuge so enako široke znotraj kvadratov in med njimi, brez opazne mreže,
• fuge so polne, brez luknjic in udrtih mest,
• na steklu in kamnu ni ostankov ali madežev fugirne mase,
• pod steklenim mozaikom se ne vidi lepilo niti prazna mesta,
• pri trkanju ni slišati votlih mest,
• koti in stiki s kadjo, tuš kadjo ali pultom so zapolnjeni s silikonom,
• v tušu voda odteka proti odtoku in nikjer ne zastaja,
• kamniti mozaik je impregniran in prejeli ste informacijo o primernih čistilih.