Letvanje in kontraletvanje streh

Na tej strani sta združeni dve postavki, ki na strehi vedno sodita skupaj, a opravljata različno nalogo.

Montaža kontraletev pomeni pribijanje letev točno v osi špirovcev, v smeri naklona od kapi proti slemenu. Kontraletve pritisnejo folijo ob špirovce in dvignejo letve nad njo. Tako nastane prezračevani sloj, po katerem zrak teče od kapi do slemena ter odnaša vlago in kondenz. Če veter pod kritino zanese dež ali sneg, voda po foliji odteče v žleb. Višino tega sloja določa debelina kontraletve, ne obremenitev.

Montaža letev pod strešnike na ostrešje pomeni vodoravne letve, pribite na kontraletve. Vsaka vrsta strešnikov se obesi na eno letev, zato je tu ključen natančen razmik. Letve med kontraletvami delujejo kot majhni nosilci, zato se njihov prerez izbere glede na razmik špirovcev ter obremenitev s kritino in snegom.

Zakaj eno brez drugega ne gre? Brez kontraletev bi letve ležale neposredno na foliji, voda bi se ustavila ob vsaki letvi in streha ne bi mogla dihati.

Vrstni red slojev je ustaljen. Folija gre na špirovce pred kontraletvami, nikoli obratno.

1. Tesar pregleda ostrešje: ali so špirovci v isti ravnini, suhi ter brez trohnobe in sledi lesnih škodljivcev. Ravnino preveri z vrvico, napeto čez strešno ploskev, in špirovce po potrebi podloži ali poravna.
2. Izmeri dejanske dolžine špirovcev od kapi do slemena. Te se od projekta pogosto razlikujejo za nekaj centimetrov.
3. Folijo položi vzporedno s kapjo, od kapi navzgor, s preklopom pasov po navodilih proizvajalca (običajno okoli 10 cm, pri nizkem naklonu več). Ob kapi jo speljе v žleb ali na kapno pločevino.
4. Na špirovce ali na spodnjo stran kontraletev nalepi tesnilni trak, ki zatesni luknje od žebljev.
5. Kontraletve pribije v osi špirovcev s pocinkanimi žeblji ali vijaki, ki morajo zanesljivo seči v špirovec. Ob slemenu in v notranjih žlebovih pusti prehod za zrak.
6. Prvo letev ob kapi in zadnjo ob slemenu namesti po montažnih navodilih kritine, preostanek razdeli na enaka polja in oznake prenese na obe robni kontraletvi.
7. Po vrvici pribije ostale letve, vsako na vsako kontraletev. Stike letev vedno postavi nad kontraletev in jih v sosednjih vrstah zamakne.

Običajni prerezi letev so 30 × 50, 40 × 50 in 40 × 60 mm. Velja preprosto pravilo: večji ko je razmik špirovcev in težja ko je kritina, močnejša mora biti letev. Pri običajni enodružinski hiši s strešniki se največkrat uporablja 40 × 50 mm. Pri redkejšem ostrešju ali v območjih z več snega se izbere 40 × 60 mm. Prešibka letev se ne pokaže takoj, ampak šele ob prvem obilnem snegu, ko se upogne cela vrsta strešnikov.

Kontraletev se izbere glede na to, kako visok prezračevani sloj streha potrebuje. Pri običajni dvokapnici zadošča nižji profil. Pri nizkem naklonu, dolgih špirovcih ter ob frčadah in notranjih žlebovih, kjer zrak teče slabše, se uporabi višja kontraletev.

Razmik letev pod strešnike je odvisen od krovne dolžine konkretnega strešnika in od naklona strehe. Pri nižjem naklonu morajo biti letve bližje, da se vrste bolj prekrivajo. Obvezujoče vrednosti so v montažnih navodilih proizvajalca, upoštevanje teh navodil pa je običajno tudi pogoj za garancijo na kritino. Razmika zato ne prevzemite z druge hiše in ga ne ocenjujte na oko. Pločevinasta kritina ima svoja pravila glede na modul profila, zato letvanja pod strešnike ni mogoče kar samodejno uporabiti zanjo.

Les si je vredno ogledati že ob prevzemu. Letve naj bodo sušene (vlažnost približno do 20 %), razvrščene po trdnosti, brez velikih grč čez ves prerez in zaščitene proti insektom in glivam. Pred montažo jih pustite nekaj dni na gradbišču, zložene z vmesnimi letvicami in pokrite, ne pa neprodušno zavite.

Najhitreje gre pri preprosti dvokapnici na novem, ravnem ostrešju. Zahtevnost, s tem pa tudi strošek, povečajo predvsem:

• razgibana streha s frčadami, notranjimi žlebovi, grebeni, dimniki in strešnimi okni, kjer je treba več meriti in rezati,
• prenova, pri kateri je treba najprej odstraniti stare letve, izvleči žeblje ter popraviti krive ali poškodovane špirovce,
• nizek naklon, ki zahteva gostejše letvanje, kakovostnejšo folijo in tesnilne trakove,
• slab dostop do strehe in potreba po odru.

Gre za delo na višini, zato naj ga opravi tesar z ustreznim varovanjem in odrom. Če načrtujete celovito prenovo strehe skupaj z izolacijo podstrešja, preverite, ali Eko sklad v tistem času ponuja kakšno spodbudo za tovrstne ukrepe.

• izpuščene kontraletve ali prenizek prezračevani sloj, zato kondenz nima kam oditi in postopoma škoduje lesu in izolaciji podstrešja,
• folija, položena na kontraletve namesto neposredno na špirovce,
• manjkajoč tesnilni trak, zato je vsak žebelj možno mesto zamakanja,
• razmik letev na oko, ki se izda šele pri slemenu, ko zadnja vrsta strešnikov ne pride prav,
• vlažen ali nezaščiten les, ki se po vgradnji zvija,
• stiki letev v prostem polju in nezaščiteni žeblji, ki sčasoma zarjavijo,
• prezračevani sloj, zaprt ob slemenu, v notranjem žlebu ali ob strešnem oknu.

V praksi se pogosto zgodi, da se te napake pokažejo šele po nekaj sezonah, ko popravilo pomeni odstranitev že položene kritine.

Popraviti razmik zdaj je stvar nekaj minut. Ko so položene prve vrste strešnikov, gre že za demontažo. Pred prevzemom preverite:

• letve so ob pogledu od kapi ravne, brez valov in lomov,
• število vrst je enako na obeh straneh strehe,
• razmik letev ter lega prve in zadnje letve ustrezajo navodilom proizvajalca kritine,
• letve in kontraletve se ob pritisku ne premikajo in ne vzmetijo,
• kontraletve ležijo v osi špirovcev in pod njimi je tesnilni trak,
• stiki letev so nad kontraletvami in v sosednjih vrstah zamaknjeni,
• prezračevani sloj je prehoden od kapi do slemena, tudi okoli dimnika in oken,
• folija ni strgana in je ob kapi speljana v žleb,
• sestava strehe je pred zaprtjem fotografirana za primer reklamacije.