Montaža lesenega opaža

Opaž streho ojača, pomaga razporediti obremenitev in ustvari natančno podlago za naslednje plasti. Najbolj pride do izraza v teh primerih:

• pri prenovi, ko je staro ostrešje rahlo neravno in ga je treba stabilizirati,
• pri kritinah, ki potrebujejo poln podklad, na primer bitumenske skodle ali pločevinasta kritina s stoječim zgibom,
• pri izoliranem podstrešju, kjer je pomembna natančnost in tesnost sestave strehe,
• v krajih z veliko snega ali močno burjo, kjer se togost strehe obrestuje.

Vsaka streha ga ne potrebuje. Pri novem, natančno izdelanem ostrešju in običajni opečni ali betonski kritini pogosto zadostujejo kakovostna difuzijska folija, kontraletve in letve. Če opaž v načrtu strehe ni predviden, naj vam tesar razloži, kaj bi vam v praksi prinesel.

Še ena pomembna stvar: opaž ne popravi bolnega ostrešja. Če so špirovci upognjeni, trhli ali napadeni od lesnih škodljivcev, nova plast težavo samo prekrije. Poškodovan les je treba najprej popraviti ali zamenjati.

Opaž iz desk

Klasičen opaž iz skobljanih ali žaganih desk, pogosto s peresom in utorom, je tradicionalna rešitev. Deske se lažje prilagodijo neravnemu ostrešju, nenavadnim oblikam in detajlom ob dimnikih. Zato so primerne za prenove, vikende in starejše hiše. Les mora biti dovolj suh in raven. Vlažne ali krive deske se po montaži zvijajo, med njimi nastajajo reže in kasneje lahko škripajo.

Opaž iz OSB plošč

OSB plošče imajo velik format, zato montaža poteka hitreje, površina pa je ravna in kompaktna. Za streho se uporabljajo plošče za vlažno okolje, praviloma razreda OSB 3, z debelino glede na razmik med špirovci in priporočilo proizvajalca. OSB pa je občutljiv na vlago. Potrebuje reže med ploščami, pravilno pritrjevanje in ne sme dolgo ostati moker brez zaščite.

Katera rešitev je za vas primernejša, odločajo vrsta strehe, stanje ostrešja, prihodnja kritina in celotna sestava strehe, vključno s prezračevanjem. O tem naj odloči projektant ali izkušen tesar, ne le hitrost montaže.

1. Pregled ostrešja. Tesar pregleda špirovce, lege, kapne lege in spoje, izmeri ravnost in išče sledi vlage, trohnobe ali škodljivcev.
2. Popravilo in izravnava. Poškodovane elemente zamenja ali ojača, upognjene špirovce podloži ali izravna.
3. Priprava materiala. Deske ali OSB plošče hrani na suhem in pod streho, ne neposredno na tleh.
4. Polaganje. Običajno se dela od kapi proti slemenu. Stiki desk morajo vedno ležati na špirovcu, v sosednjih vrstah pa se zamikajo. OSB plošče se polagajo z daljšo stranico pravokotno na špirovce.
5. Pritrjevanje. Vsaka deska ali plošča se na vsak špirovec pritrdi z žeblji ali vijaki v razmikih po navodilih proizvajalca. Pri OSB se pusti dilatacijska reža, običajno okoli 2 do 3 mm.
6. Detajli. Ob dimnikih, strešnih oknih, zažlebkih (notranjih kotih strehe), grebenih in čelnih robovih se opaž natančno prireže in poveže.
7. Zaščita in nadaljevanje. Končan opaž se čim prej prekrije s sekundarno kritino, da ga dež ne poškoduje.

Montaža poteka na višini in na poševni površini, zato naj jo opravi tesarsko podjetje z ustreznim varovanjem in odrom. Delo na lastno pest tukaj ni varno.

Najenostavnejša je pravilna dvokapnica z blagim naklonom, ravnim ostrešjem in dobrim dostopom za material. Več časa in natančnosti zahtevajo:

• strm naklon in težavno gibanje po konstrukciji,
• razgibana streha s frčadami, zažlebki in grebeni,
• veliko prebojev, dimnikov in strešnih oken,
• odstranitev stare kritine, letev in prvotnega opaža,
• popravila ostrešja, ki se pokažejo šele po odkritju,
• slab dostop do hiše in zahteven prenos materiala na streho.

Pri prenovi se dejansko stanje ostrešja pogosto pokaže šele, ko je streha odkrita. Zato se s tesarjem vnaprej dogovorite, kako bodo rešena nepričakovana popravila in kako vas bo o njih obvestil.

V praksi se pogosto zgodi, da se napaka v opažu ne pokaže takoj. Opazi se šele pri letvanju, pri polaganju kritine ali po prvi zimi. Značilne napake so:

• montaža na upognjeno ali poškodovano ostrešje brez popravila,
• vlažne, krive ali pretanke deske,
• OSB plošče, stisnjene skupaj brez rež, ki se nato izbočijo,
• stiki izven špirovcev ali vsi stiki v isti liniji,
• premalo pritrdilnih elementov ali neustrezni vijaki,
• nenatančni detajli ob dimnikih in v zažlebkih, kjer kasneje zamaka,
• manjkajoče prezračevanje sestave, zaradi česar les dolgo ostaja vlažen.

Zakaj je prezračevanje tako pomembno? Opaž je sklenjena površina in vlaga iz notranjosti ali skozi netesna mesta skozenj ne more zlahka uiti. Če sestava strehe nima pravilnih prezračevalnih rež, trpijo opaž, toplotna izolacija in tudi samo ostrešje.

Preden se nanj položita folija in kritina, si opaž oglejte ali naj vam ga tesar pokaže:

• površina je ravna, brez izrazitih valov in udrtih mest,
• pri hoji deska ne vzmeti, ne škripa in se ne premika,
• stiki ležijo na špirovcih in se v vrstah zamikajo,
• med OSB ploščami so enakomerne reže,
• žeblji ali vijaki so na vsakem špirovcu in ne štrlijo nad površino,
• detajli ob dimnikih, oknih in v zažlebkih so natančno prirezani,
• robovi ob kapi in na čelu strehe so ravni in pripravljeni za obrobe,
• opaž je suh in brez sledi dolgotrajne izpostavljenosti dežju,
• delovišče je pospravljeno in pripravljeno za naslednje plasti.