Odvoz odvečne zemlje z nakladanjem

Postavka je praviloma sestavljena iz treh delov. Prvi je nakladanje: bager, kolesni nakladalnik ali manjši nakladalnik zajema zemljo z deponije ali neposredno iz izkopa in jo stresa v keson prekucnika. Drugi je sam prevoz na dogovorjeno mesto. Tretji je stresanje na mestu odlaganja, torej na odlagališču, v centru za predelavo gradbenih odpadkov ali na zemljišču, kjer zemljo sprejemajo za ureditev terena.

Kaj v postavko običajno ne spada, je dobro razčistiti vnaprej:

• sam izkop se obračuna posebej, odvoz se začne šele pri pripravljenem kupu ali pri nakladanju neposredno iz izkopa,
• pristojbina za odlaganje na odlagališču ali v predelovalnem obratu se pogosto obračuna ločeno, glede na tehtalni listek,
• čiščenje ceste in koles vozil je ločeno delo, če ga je več kot običajnega pometanja,
• sortiranje zemlje od gradbenih ostankov, korenin ali odpadkov se obračuna dodatno, če zemlja ni čista.

Cenik računa v kubičnih metrih. Ob naročilu zato vprašajte, ali gre za kubike raščene zemlje, torej prostornino izkopa, ali za kubike razrahljane zemlje na tovornjaku. Razlika je večja, kot si večina ljudi misli.

Raščena in razrahljana zemlja

Zemlja v nedotaknjenem stanju je z leti uležana in zgoščena. Ko jo bager izkoplje, se razrahlja in njena prostornina naraste. Ta prirast izražamo s koeficientom razrahljivosti. Pri peščenih zemljinah znaša približno 1,1 do 1,2, pri ilovicah okoli 1,2 do 1,3, pri glinastih in kamnitih zemljinah tudi več. V praksi to pomeni, da je iz izkopa s prostornino 10 m³ lahko na keseonih 12 do 14 m³ materiala.

Zakaj je to pomembno? Če predračun računa z raščeno zemljo, prevoznik pa obračuna po naloženih tovornjakih, se številke ne bodo ujemale in nastane spor. Najpreprosteje je, da se vnaprej dogovorite, kako se bo prostornina merila, in to zapišete v ponudbo.

Kako se prostornina ugotavlja

Uporabljajo se trije načini in vsak ima svoje slabosti:

• izračun iz dimenzij izkopa je natančen, če se izkop izmeri pred zasipom, in da prostornino raščene zemlje,
• število tovornjakov krat prostornina kesona je hiter način, a je odvisen od tega, kako polno je kesona naložen, in da razrahljano prostornino,
• tehtanje na odlagališču da tone, ki se v kubike preračunajo s prostorninsko maso, ta pa se spreminja glede na vrsto in vlažnost zemlje.

Mokra glinasta zemlja je težka. Tovornjak pri njej pogosto doseže dovoljeno maso, preden je kesona poln po prostornini. Zato je ob deževnem vremenu včasih potrebnih več voženj za enak izkop.

Koliko zemlje obdržati na parceli

Še pred odvozom izračunajte, koliko zemlje boste potrebovali nazaj. Zasipi okoli temeljev, priključkov in greznic, izravnava terena, dvignjene grede ali oblikovanje brežin okoli hiše porabijo presenetljivo veliko materiala. Pogosto se zgodi, da investitor da odpeljati vse, čez pol leta pa zemljo kupuje nazaj. Po drugi strani pa ni vsaka zemlja primerna za zasip. Glina se slabo zgošča, humus pa v zasipe pod utrjene površine sploh ne spada.

1. Ogled in dogovor. Prevoznik ali vodja gradbišča si ogleda dostop, količino, vrsto zemlje in mesto nakladanja. Dogovorijo se, kam bo zemlja šla, katera mehanizacija bo prišla in kako se bo merila prostornina.
2. Priprava mesta nakladanja. Bager mora stati na trdni podlagi, tovornjak pa mora imeti prostor za ustavljanje in obračanje. Na mehkem terenu se včasih naredi začasna utrjena površina iz gramoza.
3. Nakladanje. Strojnik zajema zemljo s kupa ali neposredno iz izkopa in jo enakomerno razporeja po kesonu. Izkušen strojnik nalaga tako, da tovornjak ni preobremenjen na eni osi in da zemlja ne pada čez stranice.
4. Pokrivanje in odhod. Pri suhi, prašni zemlji se kesona pokrije s ponjavo. Pred izhodom na cesto se očistijo kolesa, da tovornjak ne vleče blata na cesto.
5. Prevoz in stresanje. Na odlagališču se tovornjak stehta, voznik dobi tehtalni listek ali potrdilo o prevzemu in zemljo strese po navodilih osebja.
6. Ponavljanje voženj in končno čiščenje. Po zadnjem tovornjaku se ostanki zemlje na mestu nakladanja pograbijo, cesta pred parcelo pa se pomete ali opere.

Koliko časa traja

Samo nakladanje enega prekucnika bager praviloma opravi v nekaj do petnajstih minutah. O skupnem času pa odločata predvsem oddaljenost odlagališča in število tovornjakov. Če je odlagališče blizu in vozijo dva ali trije tovornjaki, bager nalaga skoraj brez prekinitev. Če je daleč in vozi en tovornjak, bager velik del dneva čaka. Manjši izkop za priključek se odpelje v nekaj urah, izkop pod temeljno ploščo enodružinske hiše pa je običajno delo za en do nekaj dni.

Dve gradbišči z enakim številom kubikov se po zahtevnosti lahko močno razlikujeta. Odločajo predvsem naslednje stvari:

Dostop in manipulacijski prostor

• širok uvoz in trdna podlaga omogočata uporabo velikega triosnega prekucnika, ki odpelje več naenkrat,
• ozka ulica, nizki vodi ali veje zahtevajo manjši tovornjak in s tem več voženj,
• nakladanje z dvorišča, izza hiše ali čez vrt lahko pomeni, da mora zemljo do tovornjaka najprej prevažati mali nakladalnik, kar je dodaten korak,
• prepoved vožnje za težka vozila ali omejena nosilnost mostu na poti podaljšata vožnjo zaradi obvoza.

Vrsta in stanje zemlje

• suha peščena ali ilovnata zemlja se lahko naklada in se dobro stresa iz kesona,
• mokra glina se lepi na žlico in kesona, je težka in tovornjak hitreje doseže mejo mase,
• kamnita zemlja in skale poškodujejo kesona, nekatera odlagališča pa jih sprejemajo pod drugačnimi pogoji,
• zemlja, pomešana z gradbenimi ostanki, betonom, plastiko ali koreninami, ni več čista zemlja in njeno odlaganje je zahtevnejše.

Kje zemlja leži

Najhitreje gre, ko se naklada neposredno iz izkopa v tovornjak, ko bager koplje in takoj stresa v kesona. Če pa je zemlja raztresena po vsej parceli v več kupih, se mora bager premikati. Kup, ki leži več mesecev, je uležan, prerasel s plevelom in v dežju razmočen. Zemlja, ki je že od začetka namenjena odvozu, naj leži na enem mestu blizu uvoza.

Zemlja kot odpadek

Zemlja iz izkopa, ki jo odpeljete z gradbišča in je ne uporabite na istem mestu, se praviloma obravnava kot gradbeni odpadek. Čista zemlja in kamenje brez nevarnih snovi se oddajata na odlagališča inertnih odpadkov ali v obrate, ki zemljo predelajo in ponovno uporabijo. V pogodbi naj bo jasno, kdo je odgovoren za pravilno ravnanje z njo: investitor ali izvajalec.

V praksi to pomeni, da od prevoznika zahtevajte dokazilo, kam je zemlja šla: tehtalne listke, potrdilo o prevzemu ali drug dokument z odlagališča. Tako imate kasneje v rokah dokaz, da je bila zemlja oddana na pravo mesto.

Stresanje zemlje v gozdu, ob potoku ali na prostem brez dogovora z lastnikom pomeni divje odlagališče, z vsemi posledicami za tistega, ki ga je povzročil. Ponudbe tipa "pripeljite kar k meni" zato vedno preverite, preden tovornjak odpelje.

Humus in onesnažena zemlja

Humus, torej zgornja rodovitna plast, je dragocen. Splača se ga odstraniti posebej in ga uporabiti za vrt in trato, ne pa odpeljati skupaj z ostalim izkopom.

Nasproten primer je zemlja, ki diši po nafti, je obarvana, vsebuje žlindro, stare katranske lepenke ali ostanke salonitnih cevi. Take zemlje ne mešajte s čisto, ustavite delo in se posvetujte z izvajalcem. Morda bo potrebna analiza in oddaja kot drugačna vrsta odpadka. Azbest sme odstranjevati samo usposobljeno podjetje.

Tovornjak ali zabojnik ob cesti in v večstanovanjskih stavbah

Če mora tovornjak med nakladanjem stati na cesti ali pločniku, poskrbite, da ne ovira prometa dlje, kot je nujno, in vnaprej opozorite sosede. V večstanovanjskih stavbah, kjer se na primer koplje ob priključku ali kleti, se o mestu za tovornjak in času nakladanja dogovorite z upravnikom in etažnimi lastniki.

Odvoz zemlje ni samostojna akcija, ampak člen v verigi. Dobro usklajevanje prihrani vožnje in živce.

• z izkopom: najugodneje je nakladati neposredno iz izkopa, zato se tovornjaki naročijo na dan izkopa, ne pozneje,
• z zasipi: pred odvozom mora biti jasno, koliko in katere zemlje se vrne nazaj, sicer se odpelje tudi tisto, kar bo kasneje manjkalo,
• z dovozom materiala: isti tovornjaki lahko na gradbišče pripeljejo gramoz ali betonski reciklat za nosilne plasti, kar skrajša prazne vožnje,
• s komunalnimi vodi: pri nakladanju blizu zakoličenih vodov mora strojnik poznati njihovo lego, žlica ne sme rezati v teren tam, kjer potekajo kabli ali plinovod,
• z vrtnarjem: humus in spodnjo plast je dobro že od začetka odlagati ločeno, da se humus kasneje lahko uporabi.

Če bager med nakladanjem poškoduje plinovod in zavohate plin, takoj zapustite območje, ne uporabljajte odprtega ognja ne električnih stikal in pokličite 112 ali dežurno službo distributerja plina. Pri poškodbi električnega kabla se mu ne približujte in pokličite elektrodistribucijo. Popravilo sme opraviti le usposobljen elektroinštalater oziroma pooblaščena oseba distributerja.

• Nedogovorjen način merjenja. Na računu je več kubikov, kot je bilo izkopanih, in nihče ne ve, kdo ima prav. Rešitev je, da v ponudbo zapišete, ali gre za raščeno ali razrahljano prostornino.
• Odvoz vsega naenkrat. Čez nekaj mesecev je treba zemljo za zasip kupiti in pripeljati. Rezultat je dvojni prevoz.
• Zemlja, pomešana z odpadki. Odlagališče je ne sprejme kot čiste zemlje, tovornjak se vrne ali gre drugam in vse se zavleče.
• Kup na napačnem mestu. Zemlja, odložena ob robu izkopa, obremenjuje steno in grozi z zrušenjem. Kup za hišo pa pomeni dodatno prevažanje.
• Manjkajoča dokazila. Ni s čim dokazati, kam je zemlja šla.
• Uničen uvoz in trata. Težak tovornjak na mehkem terenu naredi kolesnice, poškoduje robnike ali tlakovce. Pomaga začasna gramozna površina ali betonske plošče.
• Blato na cesti. Občina ali sosedje se pritožujejo, za onesnaženje ceste pa odgovarja tisti, ki ga je povzročil.
• Nakladanje med dolgotrajnim dežjem. Zemlja je težka, tovornjaki se pogrezajo, parcela se razmoči. Če je mogoče, se splača počakati, da se zemlja nekoliko osuši.

Če imate na parceli le nekaj kubikov zemlje, na primer po manjšem ribniku ali poglobitvi grede, jo lahko sami naložite v naročen zabojnik ali veliko vrečo tipa big bag. Odvoz uredi podjetje, ki zabojnik ali vrečo dostavi. Delajte samo na ravnem terenu, ne v globokem izkopu in ne v bližini komunalnih vodov.

1. Pri dobavitelju zabojnika preveriti, kakšen material sprejema in kolikšna je največja dovoljena masa polnitve.
2. Pripraviti mesto za zabojnik na trdni in ravni podlagi čim bliže kupu, tako da ne ovira dovoza in sosedov.
3. Iz zemlje izločiti večje kamne, korenine, gradbene ostanke in vse druge odpadke.
4. Ločiti humus in ga odložiti ob strani za kasnejšo uporabo na vrtu.
5. Nakladati zemljo z lopato ali samokolnico prek trdnega dostopnega mostička, ne z dviganjem lopate nad glavo.
6. Zemljo razporejati enakomerno po vsem zabojniku in ne preseči njegovega roba.
7. Pri mokri glinasti zemlji zabojnik napolniti manj, da ne bo preobremenjen.
8. Po nakladanju pomesti okolico zabojnika in cesto.
9. Ob odvozu zahtevati dokazilo, kam je bila zemlja oddana.

Pri ročnem nakladanju si delo razporedite na več dni, nosite rokavice in trdno obutev. Kubik zemlje tehta približno poldrugo do dve toni in utrudi hitreje, kot se zdi.

Po končanem odvozu preglejte parcelo in dokumente. Preden podpišete obračun del, preverite:

• ali je bila odpeljana dogovorjena količina in je na parceli ostala zemlja za zasipe,
• ali se način izračuna kubikov ujema s tistim v ponudbi,
• ali imate tehtalne listke ali potrdila o prevzemu zemlje na odlagališču ali v obratu,
• ali se število voženj ujema s številom dokazil,
• ali je humus odložen ločeno, če je bilo tako dogovorjeno,
• ali so nepoškodovani robniki, tlakovci, ograja, uvoz in trata,
• ali je cesta pred parcelo čista,
• ali na mestu nakladanja niso ostali ostanki zemlje in odpadkov,
• ali so nepoškodovani zakoličeni vodi in njihove oznake.