Penetracija podlage pred izravnavo

Vsaka podlaga vpija vodo drugače. Star beton jo vleče kot goba, gladek anhidritni estrih skoraj nič. Če izravnalno maso zlijete na nepremazano površino, ji vpojna mesta hitro odvzamejo vodo. Masa tam ne dozori pravilno, je šibkejša in lahko kasneje poka ali odstopa.

Penetracija opravi tri naloge:

• izenači vpojnost, zato se izravnava po celi površini suši enako,
• veže preostali prah in utrdi zgornjo plast podlage,
• ustvari povezavo med podlago in novo plastjo.

Proizvajalci izravnalnih mas penetracijo v tehničnem listu običajno navajajo kot pogoj. Če jo izpustite, si otežite morebitno reklamacijo.

To delo se izvaja v dveh izvedbah. Razlika je v tem, kaj vse se naredi, preden se zlije izravnava.

Penetracija podlage pomeni čiščenje površine in nanos penetracijskega premaza. Primerna je tam, kjer so stene in tla dobro povezani ali je po obodu že nalepljen dilatacijski trak in nikjer ni odprtih špranj.

Penetracija tal pred izravnavo z akrilnim tesnjenjem kotov doda še zatesnitev kotov, špranj ob stenah, prehodov cevi in mest pri pragovih z akrilnim kitom. Izravnalna masa je zelo tekoča in najde vsako režo. V praksi se pogosto zgodi, da odteče pod steno v sosednji prostor, v votlino pod pragom ali v bloku skozi režo ob cevi nadstropje nižje. Akril ta mesta zapre, zato masa ostane tam, kjer mora biti, in plast je debela toliko, kot je bilo načrtovano.

Akrilno tesnjenje kotov pred izravnavo ni isto kot kitanje ob letvah pred pleskanjem. To naredi pleskar na koncu, ko so talna obloga in letve že položene, in gre predvsem za videz.

Izbira je odvisna od tega, kam boste maso zlivali:

• univerzalna penetracija za običajno vpojne in trdne podlage, na primer novejši beton ali cementni estrih, pogosto je naprodaj že pripravljena za uporabo,
• globinska penetracija za stare, prašne in rahlo drobljive podlage, prodre globlje in površino utrdi,
• penetracija za anhidritne in mavčne estrihe, te podlage so občutljive na vlago, zato potrebujete premaz, ki ga proizvajalec izrecno navaja zanje,
• oprijemni most za nevpojne površine, kot so stare keramične ploščice ali teraco, običajna penetracija na njih ne bi imela česa vpiti.

Zanesljiva rešitev je, da penetracijo in izravnalno maso kupite pri istem proizvajalcu. Materiala sta preizkušena skupaj, tehnični list pa natančno pove redčenje, porabo in čas sušenja.

Največ časa ne vzame sam premaz, ampak priprava. Delo podaljšajo:

• ostanki starega lepila, ki jih je treba pobrusiti ali postrgati,
• mastni madeži, tipično v nekdanjih kuhinjah in delavnicah,
• drobljiva mesta, ki jih je treba odstraniti in popraviti,
• zelo vpojna podlaga, ki potrebuje dva nanosa,
• razgiban prostor z veliko koti, prehodi cevi in pragovi, kjer se veliko premazuje s čopičem in pri drugi izvedbi tudi kita.

Velika, pravilna površina čistega estriha pa je premazana hitro, večinoma samo z valjčkom.

Penetracijo lahko naredite tudi sami, delo ni nevarno. Odločilni sta natančnost in potrpežljivost pri sušenju. Če podlagi ne zaupate, ker je na primer drobljiva ali vlažna, naj jo raje pregleda strokovnjak.

1. Odstraniti ostanke lepila, starih premazov in nesprijete dele podlage s strgalom ali brusilnikom.
2. Razmastiti mastna mesta z ustreznim čistilom in jih pustiti, da se posušijo.
3. Celotno površino temeljito posesati, najbolje z industrijskim sesalnikom.
4. Preveriti, ali je podlaga suha in trdna, ob dvomu dati izmeriti vlago.
5. Nalepiti dilatacijski trak po obodu prostora, če ga še ni.
6. Pri izvedbi z akrilom zatesniti kote, špranje ob stenah, prehode cevi in mesta pri pragovih z akrilnim kitom ter ga pustiti, da se posuši po navodilih.
7. Pripraviti penetracijo po tehničnem listu, redčenja ne ocenjevati na oko.
8. S čopičem premazati kote, robove in mesta okoli cevi.
9. Površino premazati z valjčkom v križnih potezah od najbolj oddaljenega kota proti vratom, tanko in brez luž.
10. Pri zelo vpojni podlagi po sušenju prvega nanosa nanesti drugega.
11. Pustiti penetracijo, da se posuši po navodilih proizvajalca, običajno nekaj ur, in medtem ne hoditi po tleh.

Delajte pri temperaturi približno 10 do 25 °C, brez prepiha in neposrednega sonca. V hladnem se premaz suši precej dlje, v vročini pa se posuši, preden sploh prodre v podlago.

• premaz na prah ali maščobo, penetracija se poveže z nečistočo namesto s podlago in izravnava kasneje odstopa,
• izpuščena mesta, predvsem ob stenah in za radiatorji, kjer se pozneje pojavijo mehurji ali drobne razpoke,
• predebela plast ali luže, nastane sijoč film, na katerem izravnava slabše drži,
• redčenje na oko, preredka penetracija ne deluje, pregosta pa ustvari neprepustno plast,
• zlivanje na neposušen premaz, plasti se ne povežeta in tla lahko kasneje počijo,
• nezatesnjene špranje, masa odteče v votline ali k sosedom in v prostoru je zmanjka.

Preden začnete mešati izravnalno maso, preglejte tla:

• površina je suha in se na dotik ne lepi,
• premaz je po vsej površini enakomeren, brez izpuščenih in sijočih mest,
• koti, robovi in okolica cevi so premazani,
• po obodu je nalepljen dilatacijski trak,
• pri izvedbi z akrilom so koti in špranje neprekinjeno zatesnjeni in kit je suh,
• na tleh ni novega prahu ali sledi čevljev,
• uporabljena penetracija je tista, ki jo proizvajalec priporoča za izbrano izravnalno maso.