Polaganje in montaža OSB plošč na tla

OSB plošča je lahka, trdna in se montira na suho. Zato je primerna tam, kjer bi moker estrih po nepotrebnem obremenil konstrukcijo ali delo podaljšal za več tednov. Tipični primeri so:

• podstrešje ali starejša hiša z lesenim tramovnim stropom, kjer potrebujete nova nosilna tla,
• obnova, pri kateri odstranite star parket ali deske, podlaga pod njimi pa je neravna,
• vikend, delavnica v garaži ali tehnični prostor, kjer morajo biti tla hitro gotova,
• suha talna sestava z nasutjem in izolacijo v stanovanju ali leseni hiši.

Če so stara tla v stanovanju sestavljena iz več plasti, na primer iz parketa, prilepljenega na bitumensko maso, ali iz starih PVC ploščic, jih običajno odstranite pred montažo. Kadar obstaja sum, da stare talne obloge ali lepila vsebujejo azbest, laik ne sme ničesar odstranjevati sam. Tak material sme odstraniti le podjetje, ki je za to delo usposobljeno in opremljeno.

Od podlage je odvisno, ali bodo tla čez nekaj let še vedno ravna in tiha. Podlaga mora biti čista, suha in trdna. Neravnine, večje od približno 2 mm na dvometrski letvi, pred montažo izravnajte.

Tramovni strop

Tramovi morajo biti zdravi, brez gnilobe in po višini poravnani. Če kateri tram štrli, ga ali odrežete ali pa podložite ostale. Razmik med tramovi določa debelino plošče. Pri starih stropovih, ki se povesijo ali imajo poškodovane konce tramov v zidu, je pametno, da nosilnost oceni statik. Zamenjava ali ojačitev nosilnih tramov ni več običajno polagalsko delo in jo prepustite strokovnjaku.

Obstoječa trdna tla

Na beton, stabilno iverno ploščo ali stara lesena tla, ki ne vzmetijo, lahko OSB položite neposredno. Na beton v pritličju ali nad kletjo najprej položite parno zaporo iz polietilenske folije, običajno debeline vsaj 0,2 mm, da vlaga iz podlage ne prehaja v les.

Suho nasutje in izolacija

Za izravnavo večjih višinskih razlik se uporablja suho izravnalno nasutje, ki ga razgrnete, zbijete in poravnate z letvijo. Nanj položite trde izolacijske plošče, na primer trde talne plošče iz mineralne volne ali lesnovlaknene plošče, in šele nanje OSB. V večstanovanjski stavbi je izolacija proti udarnemu zvoku pomembna zaradi sosedov pod vami, saj lesena tla brez nje prenašajo korake precej glasno.

Debelina je odvisna od tega, ali plošča nosi sama ali le leži na trdni podlagi. Okvirno velja:

• 15 mm samo kot izravnalni sloj na trdni podlagi po vsej površini, ne na tramove,
• 18 mm za tramove ali letve z manjšim razmikom, običajno do približno 40 do 50 cm,
• 22 mm in več za večje razmike med tramovi ali večjo obremenitev, na primer v delavnici.

Natančne razpone navaja proizvajalec plošče in jih je dobro upoštevati. Pri večji obremenitvi lahko položite tudi dvoslojno sestavo, pri kateri drugi sloj prekrije stike prvega.

Za tla v notranjih prostorih se navadno uporablja OSB/3, ki prenese tudi zmerno vlago. OSB/4 je trdnejša in namenjena zahtevnejšim razmeram. OSB/2 sodi le v suho okolje in za tla ni primerna. Plošče s perom in utorom imajo med tramovi bolj tog stik, zato se za tla uporabljajo pogosteje kot plošče z ravnim robom. Brušena plošča ima bolj gladko površino, kar pride prav pri tankih oblogah, kot je vinil.

Če polagate OSB na stabilna stara tla ali na ravne tramove v dobrem stanju, boste delo opravili z akumulatorskim vijačnikom, krožno žago in libelo. Če niste prepričani o nosilnosti tramov, se posvetujte s strokovnjakom.

1. Pustiti plošče vsaj 24 do 48 ur ležati vodoravno v prostoru, kjer jih boste montirali, da se prilagodijo temperaturi in vlagi.
2. Očistiti podlago, z letvijo preveriti ravnost in izravnati neravnine.
3. Na beton položiti parno zaporo s preklopi, po potrebi še izolacijski sloj.
4. Ob robovih prostora pustiti približno 10 do 15 mm razmika od stene, na primer s pomočjo klinov.
5. Plošče polagati z daljšo stranico pravokotno na tramove, z utorom proti steni.
6. Stike zamikati, da prečne fuge sosednjih vrst niso v isti liniji. Kratke stike brez peresa in utora vedno postaviti na tram.
7. Plošče s perom in utorom dobijati z gumijastim kladivom prek kosa lesa, da se rob ne poškoduje. Med ploščami z ravnim robom pustiti približno 2 do 3 mm reže.
8. Vijačiti ob robovih na približno 15 cm in v površini plošče na približno 30 cm, okoli 10 mm od roba. Uporabiti vijake za les, dolge približno dva in pol debeline plošče.
9. Glave vijakov ugrezniti tik pod površino, ne globlje.
10. Višinske prehode med ploščami rahlo pobrusiti in površino posesati.

Najpreprostejši je pravokoten prostor z ravnimi tramovi ali trdnim betonom. Delo podaljša in s tem podraži vse, kar zahteva dodatno rezanje in pripravo:

• veliko kotov, niš, stebrov in prehodov okoli cevi,
• neravni ali povešeni tramovi, ki jih je treba podlagati ali obrezati,
• odstranitev starih tal in odvoz odpadkov,
• nasutje, parna zapora in izolacija pod ploščami,
• debelejše plošče, dvoslojna sestava ali razred OSB/4,
• nošenje materiala v višja nadstropja brez dvigala.

Večina težav se pokaže šele po nekaj mesecih, ko se tla začnejo valoviti ali škripati. V praksi se pogosto ponavljajo te napake:

• plošča, potisnjena čisto do stene, ki se ob bolj vlažnem vremenu napihne,
• premalo vijakov ali vijaki mimo trama, zato plošča vzmeti in škripa,
• montaža na neravno podlago, katere valovi se prenesejo vse do laminata,
• pretanka plošča na tramovih z velikim razmikom, ki se med njimi upogiba,
• plošče, montirane takoj po prihodu iz hladnega skladišča, brez prilagoditve,
• kratki stiki prosto med tramovi pri ploščah brez peresa in utora.

Preden na OSB položite končno talno oblogo, se splača površino prehoditi in preveriti:

• ravnost z letvijo v več smereh, brez izrazitih valov in stopnic na stikih,
• ali tla pri hoji ne vzmetijo in ne škripajo, posebno ob stenah in na sredini med tramovi,
• dilatacijsko režo po celotnem obodu, tudi ob pragovih in ceveh,
• zamik stikov in to, da prečne fuge niso v isti liniji,
• gostoto vijakov in njihovo ugreznitev tik pod površino,
• čistočo površine brez prahu, trsk in štrlečih robov,
• pri betonski podlagi prisotnost parne zapore pod ploščami.