Polaganje palisad do 50 cm

Robnik samo loči tlakovce od trate. Palisada pa zmore tudi manjšo razliko v višini, na primer dvignjeno gredico, stopničast prehod ob terasi ali rob blage terenske vzpetine. Višina do 50 cm je za običajen vrt praktična: zadrži zemljo, ne deluje okorno in ne zahteva zapletenih izračunov.

Upoštevajte, da je del palisade vedno v zemlji. Element dolžine 50 cm bo nad terenom pokazal manj, približno dve tretjini svoje dolžine. Če morate zadržati večjo brežino ali bo za palisado parkiran avto oziroma stal težak tovor, gre že za podporni zid. Takšno rešitev naj presodi strokovnjak, potreben pa je tudi globlji, običajno betonski temelj.

Betonske palisade so zelo odporne. Prenesejo zmrzal, vlago in pritisk zemlje, ob dobri vgradnji pa zdržijo veliko let. Na voljo so v sivi in barvni izvedbi ter s površino, ki posnema kamen ali les. Za brežine, okolico hiše in dovoze so logična izbira.

Lesene palisade delujejo naravno in se hitro montirajo. Les v zemlji pa prej ali slej podleže vlagi in gnilobi, tudi če je impregniran. Bolj so primerne za okrasne robove gredic kot za zadrževanje zemlje.

Plastične in kompozitne palisade so lahke, ne gnijejo in skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Njihova trdnost je manjša, zato so primerne za vizualno ločevanje površin, ne pa za podpiranje terena.

Preprosto pravilo: večji ko bo pritisk na palisado, bolj se odločite za beton in betonsko posteljico.

1. Zakoličenje linije. Z vrvico in količki se označi potek in višina zgornjega roba. Pri lokih pomaga cev ali barva v spreju.
2. Izkop. Izkoplje se jarek, ki je dovolj globok za nosilno plast, posteljico in vkopani del palisade. Običajno to pomeni vsaj tretjino dolžine elementa in še podlago.
3. Podlaga. Na dno se nasuje gramoz ali drobljenec in se dobro utrdi. Ta plast nosi obremenitev in hkrati odvaja vodo.
4. Posteljica. Pri lahkih robovih zadošča utrjena gramozna posteljica. Pri brežini, večji obremenitvi ali mehkih tleh se palisade polagajo v beton, ki se navadno pripravi kot zemeljsko vlažna mešanica.
5. Postavljanje. Palisade se postavljajo kos za kosom po vrvici in poravnajo z gumijastim kladivom. Sproti se z libelo ali laserjem preverjajo navpičnost, ravnina in višina.
6. Zadnja opora in drenaža. Na strani, kjer bo zemlja, se palisade podprejo z betonom, za njimi pa se nasuje drenažni gramoz, na mokrem terenu tudi z drenažno cevjo.
7. Zasipanje in navezava. Na koncu se jarek zasuje, zemlja rahlo utrdi, okolica pa se naveže na trato, gredico ali betonske tlakovce.

Zakaj toliko pozornosti podlagi? Tla pozimi zmrzujejo, spomladi pa se napijejo vode. Če podlaga ni trdna in prepustna, se palisade po prvi zimi začnejo nagibati.

Lažja in hitrejša je ravna linija na ravnem zemljišču s trdnimi tlemi, kamor lahko pridete s samokolnico in materialom. Delo otežujejo:

• brežina in potreba po zadrževanju zemlje, kar zahteva betonsko posteljico in zadnjo oporo,
• loki in spreminjajoča se višina, pri katerih je treba vsak kos nastaviti posebej,
• glinena ali razmočena tla, kjer sta potrebni globlja podlaga in drenaža,
• korenine dreves, kamenje ali stari betonski temelji v izkopu,
• slab dostop do zemljišča in veliko izkopane zemlje, ki jo je treba odpeljati,
• komunalni vodi na trasi, ki jih je treba pred kopanjem označiti.

Če med kopanjem naletite na plinovod ali zavohate plin, delo takoj ustavite, se umaknite s kraja in pokličite 112.

Nizek rob na ravnem terenu lahko postavite tudi sami. Če mora palisada zadrževati brežino, stoji ob dovozu ali bo po njej vozila težka mehanizacija, delo prepustite izvajalcu.

1. Preveriti, ali po trasi ne potekajo komunalni vodi.
2. Zakoličiti linijo z vrvico na količkih in nastaviti višino zgornjega roba.
3. Izkopati jarek z rezervo za podlago, posteljico in vkop vsaj tretjine palisade.
4. Nasuti gramoz in ga utrditi z ročnim nabijačem ali izposojeno vibracijsko ploščo.
5. Pripraviti zemeljsko vlažen beton po navodilih proizvajalca in razgrniti posteljico.
6. Postaviti prvo palisado, jo preveriti z libelo in postopoma dodajati naslednje tesno ob njej.
7. Vsak kos poravnati z gumijastim kladivom po vrvici.
8. Na zadnji strani dodati betonsko oporo in jo pustiti, da se strdi, kot navaja proizvajalec.
9. Za palisade nasuti drenažni gramoz, nato zemljo in jo rahlo utrditi.

• Slabo utrjena podlaga. Palisade se posedejo neenakomerno in linija začne valoviti.
• Preplitka vgradnja. Kratek vkopani del ne zdrži pritiska zemlje, zato se elementi nagibajo.
• Manjkajoča drenaža. Voda za palisado pritiska, pozimi zmrzne in jo postopoma potisne ven.
• Neprimeren material. Les ali plastika v brežini, kamor sodi beton.
• Brez zadnje opore. Palisade stojijo le v gramozu, čeprav zadržujejo zemljo.
• Nepreverjena ravnina. Na daljšem odseku je tudi majhno odstopanje dobro vidno.

• linija je ravna ali enakomerno ukrivljena po načrtu,
• zgornji robovi so v ravnini ali v dogovorjenem naklonu, brez stopnic med kosi,
• palisade stojijo navpično in se ob pritisku z roko ne premaknejo,
• kjer palisada zadržuje zemljo, sta na zadnji strani betonska opora in drenažni gramoz,
• reže med elementi so enakomerne,
• navezava na tlakovce, trato ali gredico je čista in brez lukenj,
• voda po dežju za palisado ne zastaja,
• okolica je pospravljena, odvečna zemlja pa odpeljana.