Polaganje palisad nad 50 cm

Nizke palisade do 50 cm so predvsem obroba: ločijo pot od trate ali oblikujejo nizko gredo. Pri večji višini se njihova naloga spremeni. Zemljina za njimi pritiska, po dežju je težja, palisada pa mora ta pritisk zdržati leta, ne da bi se nagnila.

Visoke palisade so primerne predvsem za:

• izravnavo terena okoli novogradnje na pobočju,
• terasiranje vrta v več ravnih površin,
• utrditev nasipa ob dovozu ali parkirnem mestu,
• dvignjene grede in ločitev prostora za počitek od uporabnega dela vrta.

V primerjavi s klasičnim betonskim zidom delujejo lažje in bolj naravno. Ko pa višina narašča ali bo za zidom vozil avto, to ni več običajno vrtno delo. Takrat se splača, da rešitev preveri statik.

Betonske palisade

Pri višinah nad 50 cm so najpogostejša izbira. So trdne, dobro prenašajo mraz in vlago ter skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Na voljo so v različnih barvah in površinah, pogosto z videzom kamna ali lesa, zato jih lahko uskladite s tlakovci ali fasado.

Palisade z jekleno armaturo

Pri višjih zidovih in večjem pritisku zemljine se uporabljajo armirani elementi. Armatura poveča nosilnost in zmanjša tveganje, da bi se element pod pritiskom zlomil. Ali jih potrebujete, določi proizvajalec v svoji tehnični dokumentaciji ali statik glede na višino in obremenitev.

Lesene palisade

Videti so naravno, vendar pri večji višini in stalnem stiku z zemljo zdržijo bistveno manj časa in potrebujejo zaščito. Bolj so primerne za okrasne dele vrta z manjšo obremenitvijo, ne za glavni oporni zid.

Pri izbiri ne odloča le videz. Pomembni so vrsta tal, višina terenskega skoka, količina vode v okolici in to, ali bo za zidom le trata ali tudi utrjena površina. Če proizvajalec za določen element navaja največjo višino opornega zidu, se je držite.

Da boste vedeli, kaj se dogaja na parceli, je tu običajen postopek izvajalca:

1. Preveriti potek podzemnih vodov pri njihovih upravljavcih in s vrvico ter količki zakoličiti linijo palisad.
2. Izkopati jarek za temelj. Globina je odvisna od višine palisad, tal in obremenitve. Proizvajalci pogosto navajajo, da naj bo v temelju približno tretjina dolžine elementa.
3. Utrditi dno izkopa in po potrebi dodati ter utrditi plast gramoza.
4. Pripraviti betonsko ležišče in v svež beton postopoma postavljati posamezne palisade.
5. Sproti preverjati višino, ravnino in navpičnost z libelo in vrvico ali z nivelirjem.
6. Zabetonirati tudi zadnjo stran, da palisade tvorijo trdno celoto.
7. Pustiti, da beton dozori po navodilih proizvajalca, običajno nekaj dni, in šele nato zasipati.
8. Za zid položiti drenažno cev, geotekstil in gramozni zasip, ki se utrjuje po plasteh.
9. Navezati okoliške površine, na primer tlakovce, stopnice ali trato.

Če se palisade navezujejo na tlakovce, se na koncu izvede še posip in pometanje peska v fuge.

Zakaj se visoke palisade včasih po nekaj letih nagnejo? Skoraj vedno je kriva voda ali šibek temelj. Zemljina, prepojena z dežjem, je težja in na zid pritiska precej bolj kot suha. Če voda nima kam odteči, se pritisk še poveča, podlaga pa se postopoma razmoči.

Zato se za palisadami ne zasipa z izkopano zemljo. Uporablja se gramoz ali drobljenec, ki prepušča vodo, ob dnu pa drenažna cev, speljana tja, kamor lahko voda varno odteka. Geotekstil loči gramoz od zemljine, da se sčasoma ne zamaši. Teren nad zidom naj ima rahel naklon stran od njega, ne proti njemu.

Enako pomembno je utrjevanje po plasteh. Če se zasip nasuje naenkrat, se kasneje posede, dež razmoči zemljino za zidom in palisade dobijo neenakomeren pritisk.

Zahtevnost in s tem obseg del se med parcelami zelo razlikujeta. Delo olajšajo raven in dobro dostopen teren, kamor lahko pripelje minibager in dostava betona, kompaktna, stabilna tla in kratka ravna linija.

Delo pa otežijo:

• strmo pobočje in večja višina terenskega skoka,
• slab dostop, ko je treba material nositi ročno ali s samokolnico,
• mokra, glinena ali nasuta tla,
• loki, stopnice in navezave na tlakovce ali zidove,
• vodi v bližini izkopa in potreba po odvozu veliko zemlje,
• obremenitev za zidom z avtom, ki zahteva bolj robustno rešitev.

Polaganje v lastni režiji se pri tej višini ne priporoča. Gre za oporno konstrukcijo in napaka se pokaže šele čez leta, ko se zid začne premikati skupaj z zemljino.

• preplitev izkop ali premalo betona v temelju, zato se palisade nagibajo,
• manjkajoča drenaža in zasip z zemljo namesto z gramozom,
• zasipanje, preden beton dozori,
• betoniranje v mrazu brez zaščite,
• nenatančna postavitev, ki slabo izgleda in zid obremeni neenakomerno,
• podcenjevanje pritiska zemljine pri višini, ki že sodi k statiku,
• palisade, namenjene nižji uporabi, vgrajene v visok oporni zid.

Pri prevzemu se splača prehoditi celotno dolžino zidu in preveriti naslednje:

• palisade so navpične, zgornji rob drži predvideno višino ali enakomeren naklon,
• linija je ravna, brez izstopajočih ali pogreznjenih elementov,
• med palisadami ni večjih rež, skozi katere bi se usipala zemlja,
• beton v temelju je celovit, brez vidnih praznin,
• za zidom sta gramozni zasip in drenaža z jasnim iztokom,
• teren nad zidom ima naklon stran od palisad,
• elementi niso razpokani ali okrušeni,
• navezava na tlakovce, stopnice in trato je čista in stabilna,
• izvajalec vam je predal podatke o uporabljenem materialu in priporočila proizvajalca.

Kasneje zadostuje, da zid občasno pregledate, zlasti po močnih nalivih in po zimi: ali se ne nagiba, ne poka in ali drenaža odvaja vodo.