Razpiranje izkopa do 2 m

Zemlja v steni izkopa drži le zaradi lastne vezljivosti in vlage. Ko dežuje, ko se izsuši, ko mimo zapelje tovornjak ali ko je na robu nakopičen izkopani material, se ravnovesje hitro poruši. Tipičen zdrs ni videti dramatičen: z zgornjega roba se odlomi kos stene in pade v jarek. Pri globini okoli metra in pol pa to povsem zadošča, da človeka pritisne ob dno in mu onemogoči dihanje.

Predpisi o varnosti in zdravju pri delu na gradbiščih praviloma zahtevajo zavarovanje navpičnih sten izkopa že od globine približno 1 do 1,5 m, natančno mejo in način pa določa varnostni načrt za konkretno gradbišče. V nevezljivih zemljinah, ob cestah in stavbah ali pri tresljajih je zavarovanje lahko potrebno tudi pri manjši globini. Druga možnost je izkop v brežini, torej odkop sten v poševnem naklonu. Ta pa zahteva bistveno več prostora in izkopane zemlje. Na ozki parceli, ob ograji, ob sosedovi hiši ali ob pločniku brežine običajno ni mogoče izvesti, zato pride na vrsto razpiranje.

Razpiranje ne ščiti le delavcev. Ščiti tudi okoliške temelje, ograjo, pločnik in že položene vode. Ko se stena izkopa sprosti, se zemlja iz okolice premika proti njej in pod sosednjimi konstrukcijami lahko nastanejo votline. Pokažejo se šele čez nekaj tednov, kot posedeno tlakovanje ali razpoka v robniku.

V ceniku se razpiranje izkopa do 2 m obračunava v kvadratnih metrih. Računa se površina razprtih sten, ne površina dna in ne prostornina izkopa. Če je jarek dolg 10 m in globok 1,8 m ter se razpreta obe steni, je to približno 36 m². Pri jami za jašek se seštejejo vse štiri stene.

Pri primerjavi ponudb bodite pozorni, kaj točno postavka vsebuje. Običajno vanjo spada:

• prevoz in priprava opažnega materiala ali sistema,
• vgradnja plohov, stojk in razpor sproti s poglabljanjem izkopa,
• sprotno preverjanje in dotegovanje razpor med deli.

Odstranitev razpiranja je v predračunih pogosto ločena postavka, ker se izvaja pozneje, skupaj z zasipom. Prav tako se običajno posebej obračunajo sam izkop, odvoz zemlje, črpanje vode ter zasip z utrjevanjem. Če ima predračun te stvari združene, mora to jasno navesti. Sicer hitro pride do nesporazuma, kdo mora razpiranje na koncu izvleči in kdaj.

Meja 2 m ni naključna. Do te globine se večinoma dela z lažjimi sistemi in lesom. Pri globljih izkopih je praviloma potreben statični izračun, masivnejši opažni boksi ali zagatnice, kar je že druga kategorija dela.

Pri manjših globinah se uporablja nekaj preizkušenih rešitev. Izbira je odvisna od zemljine, dolžine izkopa, prostora za mehanizacijo in od tega, kako dolgo bo izkop odprt.

Vodoravni opaž iz plohov

To je klasika, ki jo pozna vsak izkopni delavec. Na stene se vodoravno polagajo plohi, praviloma debeline okoli 5 cm. Držijo jih navpične stojke ali deske, med nasprotnima stenama pa se vgradijo razpore. Plohi se dodajajo od zgoraj navzdol, sproti s poglabljanjem izkopa. Primeren je za vezljive zemljine, kjer stena nekaj časa zdrži tudi brez opore, na primer za ilovico in glinaste zemljine. Prednost je prilagodljivost: les je mogoče speljati okoli cevi, kabla ali korenine. Slabost je počasnejša vgradnja in več ročnega dela.

Zabijalni opaž

V nevezljivih zemljinah, na primer v produ ali pesku, se stena zruši, preden bi delavci uspeli namestiti ploh. Opažni elementi se zato postavijo navpično in se zabijajo ali vtiskajo v zemljo pred napredovanjem izkopa. Zemlja se odkopava šele za njimi. Ta način je zamudnejši, v slabi zemljini pa je pogosto edini varen.

Jekleni opažni boksi

Boks sestavljata dve jekleni plošči, povezani z nastavljivimi razporami. Bager ga spusti v jarek v celoti ali ga postopno vtiska med izkopom. Pri daljših jarkih za priključke in kanalizacijo je to hitra in zelo varna rešitev, ker montaža poteka večinoma nad terenom. Boks se nato premika vzdolž jarka. Potrebuje pa bager z zadostno nosilnostjo in prostor za manipulacijo. Na tesnem dvorišču med hišami ga zato morda ne bo mogoče uporabiti.

Razporni okvirji in hidravlične razpore

Pri ozkih jarkih se uporabljajo tudi lahki aluminijasti ali jekleni okvirji s hidravličnimi ali vijačnimi razporami, ki plošče ali deske pritisnejo ob stene. Vgradijo se hitro, pogosto od zgoraj, brez vstopa v izkop. Primerni so za kratkotrajna dela, na primer pri popravilu okvare na vodovodu.

Pri enodružinski hiši v praksi največkrat srečate opaž iz plohov pri kratkih in razgibanih izkopih ter opažni boks pri daljših ravnih jarkih. Če vam ekipa predlaga kaj drugega, vprašajte zakaj. Dober vodja del to razloži z enim stavkom, na primer »tu je prod, plohov ne bi uspeli namestiti«.

Razpiranje gre z roko v roki z izkopom, zato se priprava nanaša na celotno delo. Preden pride ekipa, naj bo urejeno:

• zakoličba podzemnih vodov pri upravljavcih (plin, voda, elektrika, telekomunikacije, kanalizacija) neposredno na terenu,
• jasno, ali izkop poteka le po vaši parceli ali sega tudi na pločnik ali cesto, kjer je treba poskrbeti za zaporo in označitev,
• pri večstanovanjski stavbi pravočasno obveščen upravnik in usklajen termin z etažnimi lastniki, če se koplje ob skupnih vodih ali na zemljišču stavbe,
• dostop za bager in tovornjak ter prostor za odlaganje izkopanega materiala in opaža,
• dogovor s sosedom, če izkop poteka ob njegovi ograji ali temeljih.

Pri dogovoru s sosedom je smiselno pred začetkom fotografirati njegovo ograjo, tlakovanje in vidne dele temeljev. Če se pozneje pojavi razpoka, je lažje ugotoviti, ali je bila tam že prej.

Zakoličba vodov je ključna. Pri ročnem dočiščevanju in zabijanju opaža je zlahka zadeti kabel ali plinsko cev. Če se poškoduje plinovod ali zavohate plin, takoj zapustite izkop in njegovo okolico, ne kadite, ne uporabljajte električnih naprav in z varne razdalje pokličite dežurno službo distributerja plina ali številko za klic v sili 112. Pri poškodbi električnega kabla se ga ne dotikajte in pokličite distributerja električne energije. Popravilo sme izvesti le usposobljen elektroinštalater oziroma ekipa distributerja.

Postopek se razlikuje glede na sistem. Pri običajnem izkopu do 2 m z lesenim ali kombiniranim opažem je poenostavljeno takšen:

1. označiti traso izkopa in preveriti lego zakoličenih vodov,
2. odstraniti površinski sloj (tlakovce, asfalt, humus) in humus odložiti ločeno od ostale zemlje,
3. izkopati prvo fazo do globine, pri kateri stena še varno stoji, praviloma le nekaj deset centimetrov,
4. namestiti prve plohe tako, da segajo približno 10 do 15 cm nad teren in zadržijo kamenje ali orodje, ki pade z vrha,
5. namestiti navpične stojke in razpore ter jih dotegniti, da se plohi trdno naslonijo na steno,
6. nadaljevati izkop po fazah in v vsaki fazi dodati nove plohe in razpore,
7. reže med plohom in steno zapolniti z zemljo ali zagozdami, da opaž nima zračnosti,
8. postaviti lestev ali drug varen izhod, ki sega nad rob izkopa,
9. zavarovati rob izkopa z ograjo ali trakom in ponoči z osvetlitvijo, če je izkop na javni površini.

Pri opažnem boksu je postopek enostavnejši: bager izkoplje odsek, vanj spusti boks ali ga postopno vtiska, delavci pa vstopijo v izkop šele, ko boks stoji. Po polaganju cevi in delnem zasipu se boks premakne naprej.

Za vse načine velja temeljno pravilo: nihče ne sme stati v nerazprtem delu izkopa, niti »samo za trenutek, da poda ploh«. Prav v takih trenutkih se zgodi največ nesreč. Zato pri delu vedno ena oseba ostane zgoraj in opazuje steno ter rob.

Izkopani material se odlaga na zadostni razdalji od roba, praviloma vsaj približno pol metra, pri težki mehanizaciji in višjih kupih pa še dlje. Težak kup pritiska na steno in na opaž, česar pri razporeditvi razpor morda nihče ni upošteval.

Zahtevnost razpiranja, s tem pa čas in obseg del, določajo predvsem:

• vrsta zemljine: vezljivo ilovico je lažje razpreti kot nevezljiv prod, nasutje iz gradbenih odpadkov ali pesek,
• podtalnica: če voda pronica skozi steno, odnaša zemljo, zato je treba črpati in opaž zgostiti,
• vodi, ki prečkajo izkop: vsaka cev ali kabel pomeni ročno dočiščevanje in prilagoditev opaža okoli njih,
• prostor: na ozkem dvorišču boksa morda ni mogoče uporabiti, les pa je treba prenašati ročno,
• bližina stavb in cest: tresljaji in obremenitev prometa zahtevajo gostejše razpore in temeljitejše preverjanje,
• oblika izkopa: raven dolg jarek je enostavnejši od izkopa z lomi, razširitvami in jaški,
• vreme: dež zmehča stene, mraz jih utrdi, po odtajanju pa se lahko sprostijo.

Kar zadeva čas, izkušena ekipa kratek jarek za vodovodni priključek pogosto izkoplje in razpre v enem dnevu. Daljši kanalizacijski jarek z opažnim boksom napreduje približno v enakem tempu kot sam izkop in polaganje cevi. Pri lesenem opažu v slabi zemljini se tempo občutno upočasni, ker mora biti vsaka faza zavarovana, preden se začne naslednja.

Pomembno je tudi, kako dolgo bo izkop odprt. Opaž, ki zdrži en dan, ni nujno, da zdrži dva tedna z dežjem in menjavanjem temperatur. Če se dela v jarku zavlečejo, na primer zaradi čakanja na priklop pri upravljavcu omrežja, računajte s pogostejšimi pregledi in dotegovanjem razpor.

Razpiranje je le sredstvo, ki omogoči glavno delo v jarku. Zato se splača vnaprej uskladiti, kdo kaj dela in v kakšnem vrstnem redu:

• pred razpiranjem: zakoličba vodov in po potrebi odstranitev tlakovcev ali asfalta,
• med razpiranjem: vodoinštalater ali ekipa, ki polaga cevi, jaške ali drenažo,
• po polaganju cevi: geodet za posnetek dejanskega poteka voda, če ga upravljavec zahteva, ter nadzornik ali predstavnik upravljavca za pregled pred zasipom,
• na koncu: zasip po plasteh z utrjevanjem in postopna odstranitev opaža.

Prav odstranjevanje opaža se pogosto podcenjuje. Plohi se ne izvlečejo naenkrat pred zasipom. Postopa se od spodaj navzgor: zasuje in utrdi se plast, sprosti se pripadajoči del opaža, in tako naprej. Če se opaž odstrani prezgodaj, lahko stena zdrsne v zasip, poškoduje sveže položeno cev ali povzroči, da zasip ni dobro utrjen. Pri opažnem boksu se boks praviloma postopno dviguje med zasipavanjem.

Če po jarku poteka kanalizacijska cev, se pravilen padec in posteljica cevi preverita še v razprtem izkopu. Pozneje, po zasipu, brez ponovnega kopanja ni mogoče ničesar več popraviti. Zato mora opaž ostati na mestu, dokler vsi vpleteni ne potrdijo, da je položeno pravilno.

V praksi se ponavljajo podobne napake. Nekatere so takoj nevarne, druge se pokažejo šele čez čas:

• vstop v nerazprti del izkopa, ki se lahko konča z zasutjem, tudi pri globini okoli 1,5 m,
• opaž ne sega nad teren, zato v jarek padajo kamni, kosi zemlje ali orodje,
• izkopani material, odložen tik ob robu, ki obremenjuje steno in deformira opaž,
• razpore niso dotegnjene ali so preredke, zato se plohi upogibajo in za njimi nastajajo votline,
• nezapolnjene reže za plohi, ki vodijo v postopno drsenje zemlje in posedanje okoliškega terena,
• uporaba poškodovanega ali trhlega lesa, ki pod pritiskom poči,
• izvlečenje celotnega opaža naenkrat pred zasipom, po katerem stena zdrsne na cev, zasip pa se pozneje posede,
• opaž brez pregleda po dežju ali čez vikend, ko nihče ne preveri, ali se je kaj premaknilo.

Posledice se pogosto pokažejo šele po mesecih. Posedeno tlakovanje nad traso priključka, razpoka v robniku ali upognjena cev na kamerskem pregledu kanalizacije imajo pogosto izvor v slabo razprtem ali prezgodaj odstranjenem opažu. Zato se splača preveriti tudi tisto, česar po zasipu ni več videti.

Razpiranja ne prevzamete kot trajnega izdelka za leta, temveč kot varno stanje izkopa pred nadaljnjim delom. Preverite ga pred vstopom ljudi, po vsakem dežju, po prekinitvi del in pred zasipom. Pri prevzemu se osredotočite na te točke:

• vse navpične stene globljega izkopa so razprte po vsej višini do dna,
• opaž sega nad okoliški teren in ščiti izkop pred padajočimi predmeti,
• plohi ali plošče se tesno naslanjajo na steno in za njimi ni vidnih votlin,
• razpore so trdno dotegnjene, niso ukrivljene in jih nihče ne uporablja kot stopnico,
• les in jekleni elementi niso počeni, trhli ali drugače poškodovani,
• izkopani material in gradbeni material ležita na zadostni razdalji od roba,
• v izkopu je varen izhod, ki sega nad rob,
• rob izkopa je ograjen, na javni površini tudi označen in ponoči osvetljen,
• na dnu ne stoji voda, ki bi spodjedala stene, oziroma je zagotovljeno črpanje,
• pred zasipom je dogovorjen vrstni red zasipa, utrjevanja in postopne odstranitve opaža,
• v dokumentaciji del je zapisan obseg razprtih površin, da ga lahko primerjate z obračunanimi kvadratnimi metri.