Betoniranje stopnic z opažem

Monolitno stopnišče med etažami

Gre za armiranobetonsko ploščo s stopnicami, ki se betonira neposredno na gradbišču v opaž. Plošča se opira na stropove, podeste ali nosilne stene. To je nosilna konstrukcija, zato o debelini plošče, armaturi in načinu podpore odloča statik v projektu. Debelina plošče stopniščne rame je približno od 12 do 18 cm, odvisno od razpona in obremenitve. Armatura ni stvar ocene na oko ali tega, „kako se to po navadi dela“.

Zunanje stopnice na terenu

Vhodne stopnice pred hišo ali stopnice na vrtu ležijo na utrjeni podlagi ali na pasovnih temeljih. Ne visijo v zraku, zato so statično preprostejše. Zunaj pa mora beton prenesti zmrzal, vodo in sol za posipanje. Ključni so torej pravi razred betona, naklon stopnic in ločitev od fasade hiše.

Stopnice na zidcih ali na poševni plošči

Pri višjih zunanjih stopnicah se pogosto sezidajo stranski zidci ali se zabetonira poševna plošča, na katero se nato dobetonirajo stopnice. Pod stopnicami tako nastane votel prostor, porabi se manj betona in stopnice ne obremenjujejo podlage s celotno maso.

Večina težav s stopnicami ne nastane pri betoniranju, ampak pri pripravi. Preden izvajalec začne, naj bodo razjasnjene te stvari:

• Projekt in statika: pri notranjem stopnišču načrt s številom stopnic, višino in globino stopnice, položajem podesta in armaturo po izračunu statika.
• Višine končnih tal: to je najpogostejši vir napak. Stopnice se merijo od končnih tal spodaj do končnih tal zgoraj. Poznati morate sestavo tal na obeh koncih (estrih, izolacija, ploščice ali parket) in debelino kasnejše obloge stopnic.
• Končna obdelava: ali bo na stopnicah kamen, keramika, les ali ostane vidni beton. Od tega je odvisno, za koliko nižje se betonira.
• Sidranje ograje in napeljave: ali se ograja pritrdi s strani ali od zgoraj in ali bo v stopnicah razsvetljava. Zaščitne cevi za kable je treba vstaviti pred betoniranjem.
• Dostop za beton: ali bo avtomešalnik prišel do hiše, ali bo potrebna črpalka ali pa se bo beton nosil v vedrih in s samokolnico.
• Voda in elektrika na gradbišču za mešalnik, vibrator in nego betona.

Pri novogradnji je stopnišče del projekta, zato se dimenzije vzamejo iz načrta. Če stopnice dodajate k obstoječi hiši, naj izvajalec pred začetkom izmeri dejanske višine na mestu, saj se stare hiše pogosto razlikujejo od starih načrtov.

Izračun in zakoličba stopnic

Najprej se skupna višina med končnimi tlemi razdeli tako, da so vse stopnice enako visoke. V stanovanjskih hišah je višina stopnice običajno okoli 15 do 18 cm. Globina nastopne ploskve se izračuna po znanem pravilu koraka: dvakratna višina plus globina naj da približno 60 do 65 cm, kar ustreza dolžini običajnega koraka. Profil stopnic se nato nariše neposredno na steno ali na stranico opaža. Izkušen mojster vsako stopnico še enkrat preveri od končnih višin, ne le od surove gradnje.

Opaž

Pri stopnišču med etažami se najprej postavi poševni spodnji opaž, torej spodnja stran rame. Podpre se s podporniki in nosilci, ki morajo prenesti težo svežega betona brez upogiba. Nato se namestijo stranice z nazobčanim profilom in čelne deske stopnic. Čela se na spodnjem robu običajno rahlo posnamejo, da se beton pod njimi lahko zagladi in da iz njega uide zrak. Opaž mora tesniti, sicer skozi reže izteka cementno mleko in na površini ostanejo gnezda gramoza. Pred betoniranjem se premaže z opažnim oljem.

Armatura

V opaž se položi armatura po načrtu statika: glavne palice vzdolž rame, razdelilne palice prečno in pri večjih stopnicah tudi armatura posameznih stopnic. Armatura mora ležati na distančnikih, da jo beton obda z vseh strani. Krovni sloj betona je v notranjosti približno 2 do 3 cm, zunaj več. Povezava s stropom ali podestom se izvede s sidranimi palicami. Če se ta povezava izpusti, rama ni pravilno podprta.

Betoniranje

Betonira se od spodaj navzgor, stopnico za stopnico. Beton se zgošča s pervibratorjem, pri manjših stopnicah pa s trkanjem po opažu in prebadanjem. Preredek beton sicer lepo teče, a izteka izpod čel in izgublja trdnost. Pregost beton pa ne zapolni kotov. Vodoravne ploskve stopnic se potegnejo z letvijo in zagladijo z gladilko. Zunaj se na stopnicah pusti rahel naklon naprej, da voda ne zastaja.

Nega betona in odstranjevanje opaža

Svež beton je treba zaščititi pred soncem, vetrom in zmrzaljo ter ga ohranjati vlažnega. Običajno se ga zaliva ali pokrije s folijo približno 5 do 7 dni. Čela stopnic in stranice se lahko odstranijo prej, pogosto po enem do treh dneh. Spodnji opaž in podporniki pod samonosno ramo ostanejo dlje, navadno dva do štiri tedne, odvisno od temperature in navodil statika. Polno trdnost beton doseže približno po 28 dneh.

Koliko časa traja

Opaž in armatura ravne rame v hiši običajno vzameta en do tri dni. Pri zavitih stopnicah ali stopnicah s podestom več. Samo betoniranje je stvar nekaj ur. Najdlje traja čakanje: previdno hojo po stopnicah beton običajno prenese po nekaj dneh, obremenitev z materialom in odstranitev podpornikov pa šele kasneje. Ploščice ali kamen se polagajo šele, ko je beton dovolj suh po zahtevah proizvajalca lepila.

Vrste opaža

• Opaž iz žaganih desk: poceni material, prilagodi se vsaki obliki, površina betona pa je bolj groba in s sledovi desk. Primeren, kadar bodo stopnice obložene.
• Filmska vezana plošča: gladka površina in ostri robovi. Izbere se, kadar naj beton ostane viden ali kadar želite prihraniti delo z izravnalno maso.
• Sistemski opaž in podporniki: hitrejše in trdnejše podpiranje, predvsem pri večjih višinah in daljših ramah.
• Izgubljeni opaž: pri zunanjih stopnicah se stranice včasih sezidajo iz opažnih zidakov ali robnikov, ki ostanejo del stopnic.

Beton

Pri nosilnem stopnišču razred betona določa projekt, v stanovanjskih hišah se pogosto uporablja C25/30. Zunanje stopnice potrebujejo beton, odporen proti zmrzali in solem za odtajanje, kar se pri naročilu v betonarni določi s stopnjo izpostavljenosti po SIST EN 206. Pri naročilu zadošča, da poveste, da gre za zunanje stopnice, izpostavljene zmrzali in soli, betonarna pa predlaga ustrezen beton. Beton iz avtomešalnika ima stalno kakovost. Mešanje v mešalniku na gradbišču se splača pri majhnih zunanjih stopnicah, vendar je treba upoštevati razmerje sestavin in ne dodajati vode na oko.

Armatura

Nosilno stopnišče se armira z rebrastimi palicami po armaturnem načrtu. Pri stopnicah na terenu pogosto zadošča armaturna mreža ali nekaj palic proti razpokam, odločilna pa je presoja konkretnega primera. Brez armature se delajo le zelo majhne stopnice na trdni podlagi.

Zahtevnost betoniranja stopnic, s tem pa tudi strošek, se lahko močno razlikuje. Delo olajšajo:

• ravna rama brez podesta in s preprosto podporo,
• dober dostop za avtomešalnik ali črpalko,
• natančno podane višine tal in dokončan načrt,
• stopnice, ki bodo kasneje obložene, zato površina ne rabi biti popolna.

Delo pa otežujejo:

• zavito, krivo ali lomljeno stopnišče s klinastimi stopnicami, kjer je vsaka stopnica drugačna,
• velika višina podpiranja in utesnjen prostor v surovi gradnji,
• ročno prenašanje betona skozi hišo ali po odru,
• vidni beton, pri katerem mora biti opaž popolnoma čist, tesen in robovi natančni,
• betoniranje v mrazu ali vročini, ki zahteva zaščito betona,
• naknadne stopnice k obstoječi hiši, kjer je treba vrtati sidra v staro konstrukcijo in urediti povezavo.

Stopnice so križišče več obrti. Če se ne uskladijo pravočasno, se kasneje pogosto štemajo že dokončane stopnice.

• Zidarji in stropovi: povezava rame s stropom in podestom mora biti pripravljena že pri betoniranju stropa, na primer z izpuščeno armaturo.
• Zvočna izolacija: če želite tiho stopnišče, se ga od sten in stropov loči z elastično podlogo ali prekinitvijo. Odločiti se je treba pred betoniranjem, kasneje ni več mogoče.
• Elektroinštalater: zaščitne cevi za razsvetljavo stopnic ali stikala se vstavijo v opaž. Samo električno napeljavo in priklop sme izvesti le usposobljen elektroinštalater.
• Ključavničar ali mizar: sidra ali zaščitne cevi za ograjo se zabetonirajo, oziroma se določi, kje se zaradi armature ne sme vrtati.
• Keramičar, kamnosek, polagalec tal: potrebujejo natančno višino stopnic in ravnost. Pri lesenih stopnicah mizar navadno meri šele dokončan beton.
• Izolaterji: zunanje stopnice ob hiši se ločijo od toplotne izolacije fasade in hidroizolacije cokla tako, da voda ne teče proti zidu.

• Neenake stopnice: največkrat prva ali zadnja, ker se je pri izračunu pozabilo na sestavo tal. Ljudje se ob taki stopnici spotikajo, naknadno popravilo pa je zamudno.
• Upognjen opaž: šibki podporniki se pod betonom upognejo, spodnja stran rame je valovita, stopnice so poševne.
• Armatura brez krovnega sloja: armatura, ki leži na opažu, kasneje rjavi, beton odpada in na spodnji strani se pokažejo rjave proge.
• Slabo zgoščen beton: gnezda gramoza na robovih in čelih stopnic, ki jih je treba popravljati.
• Prezgodnja odstranitev podpornikov: razpoke v rami ali njen poves. Tako napako naj oceni statik.
• Brez naklona zunaj: na stopnicah stoji voda, pozimi nastane led in beton zaradi zmrzali razpada.
• Zunanje stopnice trdno povezane s hišo: ob posedanju ali premikanju tal se stopnice trgajo od fasade in voda zateka k coklu.
• Slaba nega: beton na soncu hitro izsuši, površina se praši in pojavijo se lasaste razpoke.

Nosilno stopnišče med etažami ni delo za nestrokovnjaka. To je statična konstrukcija in sodi v roke izvajalca po projektu. Dve do štiri stopnice na vrtu ali do terase na trdni podlagi, ki ne nosijo nobene druge konstrukcije, pa lahko naredite sami. Postopek je približno tak:

1. Izmeriti skupno višinsko razliko in jo razdeliti na enake stopnice, globino stopnice izračunati po pravilu koraka.
2. Izkopati zemljo do globine zmrzovanja ali vsaj odstraniti humus in pripraviti gramozno posteljico, ki se utrdi po plasteh.
3. Postaviti stranice iz desk ali vezane plošče z narisanim profilom stopnic in jih dobro podpreti s količki.
4. Namestiti čelne deske stopnic, preveriti njihovo višino in pustiti na stopnicah rahel naklon naprej.
5. Premazati opaž z opažnim oljem in položiti armaturno mrežo na distančnike.
6. Ločiti stopnice od fasade hiše z dilatacijskim trakom.
7. Zamešati ali naročiti beton, odporen proti zmrzali, pri mešanju upoštevati razmerje sestavin in ne dodajati odvečne vode.
8. Betonirati od najnižje stopnice, beton prebadati in trkati po opažu, da izstopi zrak.
9. Površino stopnic potegniti z letvijo, zagladiti z gladilko in robove zaobliti z robno žlico.
10. Beton pokriti s folijo in ga nekaj dni zalivati, zaščititi ga pred zmrzaljo in neposrednim soncem.
11. Stranice in čela odstraniti običajno po dveh do treh dneh, stopnice obremeniti šele po nekaj tednih.

Pri betoniranju uporabljajte rokavice in zaščito za oči, saj cementno mleko draži kožo.

Ob prevzemu vzemite meter, libelo in pri notranjem stopnišču tudi načrt. Preverite vsako stopnico posebej, ne le splošni vtis. Preverite:

• enako višino vseh stopnic, ko upoštevate kasnejša tla in oblogo,
• enako globino stopnic in njihovo vodoravnost, zunaj rahel naklon naprej,
• ravno spodnjo stran rame brez povesa in brez vidne armature,
• cele robove in čela brez gnezd gramoza in večjih lukenj,
• da ni razpok, predvsem pri povezavi s stropom in podestom,
• vgradnjo zaščitnih cevi, sider za ograjo in dilatacij po dogovoru,
• ločitev zunanjih stopnic od fasade in cokla,
• informacijo izvajalca, kdaj se lahko odstranijo podporniki in kdaj se lahko polaga obloga.