Strojni anhidritni samorazlivni estrihi

Anhidritni estrih, imenovan tudi kalcijev sulfatni estrih, ima kot vezivo kalcijev sulfat namesto cementa. Po standardu SIST EN 13813 ga prepoznate po oznaki CA, ki ji sledita tlačna in upogibna trdnost, na primer CA-C20-F4 ali CA-C25-F5. V stanovanjih in hišah se praviloma uporabljajo prav ti razredi.

Njegova velika prednost je tekočnost. Mešanica brez zračnih žepov obda cevi talnega gretja, zato toplota hitro in enakomerno prehaja v prostor. To je v Sloveniji še posebej zanimivo pri hišah s toplotno črpalko, ki najbolje deluje z nizko temperaturo vode v talnem gretju. Estrih se med strjevanjem le malo krči, zato prenese večje površine brez dilatacijskih reg kot cementni. Površina je po razlivanju zelo ravna, kar posebej cenijo polagalci vinila in velikoformatne keramike.

Ima pa tudi šibko točko: ne prenaša trajne vlage. Ni primeren za zunanje površine, za garažo, kamor z avtomobilom pride sneg in voda, za neprezračevano klet z vlago iz tal ali za prostore, kjer tla redno perete s cevjo. V običajni kopalnici ga lahko uporabite, če ga pozneje premažete s temeljnim premazom in hidroizolacijskim premazom po navodilih proizvajalca.

Tipične sestave in debeline

• Plavajoči estrih na izolaciji: estrih leži na toplotni ali zvočni izolaciji, ločen s folijo. Običajno se izvede v debelini približno od 35 mm naprej, natančno najmanjšo debelino določi proizvajalec glede na razred estriha in stisljivost izolacije.
• Estrih s talnim gretjem: nad zgornjim robom cevi je praviloma potrebna plast približno 30 do 35 mm, skupna debelina je tako okoli 45 do 50 mm.
• Estrih na ločilnem sloju: leži na betonski plošči, ločen samo s folijo. Debelina je lahko manjša, približno od 30 mm naprej.

Debelejših plasti od približno 60 do 80 mm v enem koraku proizvajalci večinoma ne priporočajo, ker se izjemno dolgo sušijo. Če je pod estrihom velika neravnina, jo je pametneje najprej izravnati z izolacijo ali lahkim nasutjem.

Samo vlivanje traja nekaj ur, o uspehu pa odloča priprava. V praksi se pogosto zgodi, da ekipa pride, v hiši pa še ni oken ali prehodi cevi niso zatesnjeni. Takrat se bodisi čaka bodisi se vliva v nepripravljen prostor, kar se pozneje maščuje.

• Zaprta stavba: vgrajena okna in vhodna vrata, da na svež estrih ne piha in ne sije neposredno sonce.
• Končana mokra dela na stenah: ometi praviloma prej, da malta ne pada na končan estrih in da se vlaga v prostoru ne povečuje.
• Napeljave v tleh: elektroinštalater in vodoinštalater imata razvode elektrike, vode, kanalizacije in prezračevanja položene, pritrjene in prekrite z izolacijo tako, da ne segajo nad načrtovani zgornji rob estriha.
• Izolacija: plošče položene na stik, brez rež, stabilne, brez majanja.
• Robni dilatacijski trak: penast trak s folijskim robom po celem obodu prostorov, okoli stebrov, stopnic in prehodov. Debelina je običajno približno 8 do 10 mm.
• Folija: PE folija s preklopi približno 10 cm, stiki zalepljeni z lepilnim trakom, robovi potegnjeni na steno. Tekoči estrih najde vsako luknjo.
• Talno gretje: cevi trdno pritrjene, opravljen tlačni preizkus, sistem med vlivanjem pod tlakom, da se morebitna poškodba takoj pokaže.
• Dostop: prostor za avto z mešalnikom ali silos in črpalko, voda in elektrika po zahtevah ekipe, prosta pot za cev.

V večstanovanjski stavbi se vnaprej dogovorite z upravnikom in obvestite etažne lastnike: cev bo šla po stopnišču ali skozi okno, avto bo stal pred hišo, črpalka pa je slišna. Dobro je določiti tudi termin, ki sosedom najmanj moti vsakdan.

Višinske točke

Delavec z laserjem izmeri višino in po celi površini razporedi nivelirne trinožnike ali tarče. Njihova konica določa zgornji rob estriha. Pri talnem gretju hkrati preveri, ali je nad cevmi povsod dovolj debela plast.

Mešanje in kontrola konsistence

Mešanica pride bodisi pripravljena iz betonarne v avtomešalniku bodisi kot suha mešanica v silosu, iz katerega jo mešalna črpalka dozira z vodo. Pred vlivanjem se naredi preizkus razleza: mešanico nalijejo v obroč, tega dvignejo in izmerijo premer nastale pogače. Vrednost določi proizvajalec. Preredka mešanica se razsloji, na površini nastane šibka plast in estrih lahko izgubi trdnost. Pregosta se slabo razliva.

Razlivanje in odzračevanje

Cev vodijo od najbolj oddaljenega prostora proti izhodu. Mešanico vlivajo v pasovih do višine trinožnikov. Takoj zatem delavec površino prehodi z nivelirno palico v dveh pravokotnih smereh. S tem estrih odzrači, poravna in poveže posamezne pasove. Če to delo opravi površno, na površini ostanejo valovi, pod njimi pa zračni mehurčki.

Dilatacije in zaključek

Pri talnem gretju se med ločenimi grelnimi krogi in praviloma tudi pod vrati naredijo dilatacijske rege, na primer z vstavljenim profilom. Natančne velikosti polj brez reg določata proizvajalec estriha in načrt ogrevanja. Po končanem delu se prostor zapre in vanj nekaj ur ne vstopate.

Marsikdo se vpraša, zakaj bi izbral anhidrit, če cementni estrih zdrži vse. Odgovor je odvisen od prostora in od tega, kaj boste položili nanj.

• Ravnost: anhidrit je po razlivanju opazno bolj raven od ročno vlečenega polsuhega cementnega estriha. Pri vinilu je zato celoplošno glajenje pogosto nepotrebno ali pa ga je manj.
• Talno gretje: anhidrit popolnoma obda cevi in je lahko tanjši, zato se ogrevanje hitreje odziva. S funkcionalnim ogrevanjem se običajno lahko začne prej kot pri cementu.
• Krčenje in razpoke: anhidrit se krči manj, dilatacijska polja so lahko večja.
• Vlaga: cementni estrih je bolj odporen proti vodi. Za zunanje površine, garažo, kotlovnico z nevarnostjo poplave ali vlažno klet izberite cement.
• Nadaljnja priprava: anhidrit skoraj vedno zahteva brušenje površine in primeren temeljni premaz. Cementna lepila in mase ne smejo ležati neposredno na anhidritu brez premaza, ker lahko med njimi in sulfatom pride do kemične poškodbe.
• Sušenje: tanka plast anhidrita se posuši razmeroma hitro, debela pa počasi in slabo prenaša nezadostno zračenje.

Obstajajo tudi tekoči cementni estrihi, ki združujejo tekočnost z večjo odpornostjo proti vlagi. Če ste v dvomih, izvajalca vprašajte za obe možnosti pri vaši sestavi tal.

Strojno vlivanje je učinkovito na večjih površinah. Na zahtevnost in s tem na ceno na kvadratni meter vplivajo predvsem te okoliščine:

• Velikost površine: avto, črpalka in ekipa se premaknejo enako za majhno ali veliko delo, zato je majhna površina sorazmerno zahtevnejša. Pri eni sami kopalnici se strojno vlivanje pogosto ne izplača.
• Debelina in razlike v njej: debelejša plast in večje višinske razlike podlage pomenijo več materiala in daljše sušenje.
• Dostop: razdalja od avta, nadstropje, dolžina cevi, ozko stopnišče. Višje nadstropje v bloku brez parkirnega mesta pri vhodu delo oteži.
• Razgibanost: veliko majhnih prostorov, niš, stopnice ali stebri pomenijo več robnih trakov in ročnega dela.
• Talno gretje: paziti je treba na debelino nad cevmi in izvesti dilatacije med krogi.
• Stanje priprave: če mora ekipa dolepljati folijo, popravljati izolacijo ali čakati na druge obrtnike, se delo podaljša.
• Vreme in temperatura: pod približno +5 °C se ne vliva, pozimi je treba prostor ogrevati, v poletni vročini pa ga zaščititi pred prepihom in soncem.

Hoja in obremenitev

Po estrihu lahko previdno hodite običajno po približno 24 do 48 urah. Lahko obremenitev prenese po nekaj dneh, polno obremenitev po navodilih proizvajalca praviloma po dveh do štirih tednih. Težki odri, palete s ploščicami ali skladišče materiala na svežem estrihu nimajo kaj iskati.

Zračenje

Prvi dan ali dva naj bodo okna zaprta, saj estrih za strjevanje potrebuje vlago, prepih pa bi lahko povzročil razpoke. Nato je nasprotno nujno intenzivno zračenje, najbolje na široko odprta okna večkrat na dan. Anhidrit se v zaprtem, vlažnem prostoru ne posuši. Pomaga tudi razvlaževalnik, če ga proizvajalec dovoljuje.

Brušenje

Na površini se po strditvi ustvari tanka, mehkejša plast. Približno po nekaj dneh do enega tedna jo odstranijo z brusilnim strojem, prah pa posesajo. Brušenje odpre pore, estrih se nato hitreje suši in talna obloga bolje drži. Brez njega obstaja nevarnost, da se lepilo odtrga skupaj s površinsko plastjo.

Kako dolgo se suši

Kot okvirno pravilo velja približno en teden za vsak centimeter debeline do okoli 4 cm, pri debelejših plasteh pa se sušenje močno upočasni. Odvisno je od temperature, vlažnosti zraka in zračenja. Čas zato nikoli ne nadomesti meritve.

Zagon talnega gretja

Pri anhidritu se s funkcionalnim ogrevanjem praviloma lahko začne približno po sedmih dneh. Začne se z nizko temperaturo vode okoli 20 do 25 °C, ki se postopno dviguje do najvišje vrednosti, ki jo določi proizvajalec, se nekaj časa vzdržuje in nato postopno znižuje. Potek zapišite v zapisnik o zagonu ogrevanja, polagalec ga bo želel videti. Ogrevanja nikoli ne vklopite na polno takoj po vlivanju.

Merjenje vlage pred polaganjem

Pred polaganjem obloge se izmeri preostala vlaga, najzanesljiveje s karbidno metodo (CM). Za anhidrit se kot običajna meja navaja približno 0,5 % CM brez talnega gretja in približno 0,3 % CM s talnim gretjem, pri parketu in občutljivih oblogah pa upoštevajte navodila proizvajalca obloge. Meritve se opravijo na vnaprej označenih mestih, da ne navrtate cevi.

Kaj sledi

Po sušenju pride na vrsto temeljni premaz, primeren za anhidrit, po potrebi glajenje z izravnalno maso, v kopalnici hidroizolacija, nato pa keramičar ali polagalec druge obloge. Robni dilatacijski trak se odreže šele po končani oblogi, ne prej.

• Netesna folija: mešanica zateče pod izolacijo, plošče se dvignejo in estrih je ponekod tanjši. Pozneje se to pokaže z razpokami ali votlim zvokom.
• Manjkajoč robni trak: estrih se naslanja na steno, nastajajo razpoke, zvok korakov pa se prenaša v konstrukcijo. V bloku se zaradi tega pritožujejo sosedje.
• Nepritrjene cevi gretja: v tekoči mešanici splavajo navzgor, nad njimi ostane le tanka plast, ki poči.
• Prepih ali sonce takoj po vlivanju: površina se prehitro suši in mrežasto razpoka.
• Premalo zračenja v naslednjih tednih: estrih ostane moker, polaganje se zamika, pod oblogo se lahko pojavi plesen.
• Obloga na vlažen estrih: parket se dviguje, vinil odstopi, pri keramiki se oprijem lepila poslabša.
• Izpuščeno brušenje in premaz: lepilo se trga s površinsko plastjo, pri cementnih lepilih grozi kemična poškodba stika.
• Prekrite dilatacije pod vrati: če keramika neprekinjeno prečka dilatacijsko rego, nad njo poči.

Samo strojno vlivanje prepustite ekipi s črpalko, brez opreme in izkušenj ga ni mogoče izvesti. Pri pripravi in negi po vlivanju pa lahko sami veliko naredite in pripomorete h kakovosti. Pred začetkom od izvajalca zahtevajte njegove zahteve glede podlage, trakov in folije.

1. Očistiti podlago ostankov malte, kamenja in prahu.
2. Preveriti, ali so vse napeljave pritrjene in prekrite z izolacijo.
3. Položiti izolacijske plošče na stik in neravnine podložiti ali izravnati.
4. Nalepiti robni dilatacijski trak po celem obodu, okoli podbojev, stebrov in prehodov.
5. Razgrniti PE folijo s preklopi in stike skrbno zalepiti z lepilnim trakom.
6. Potegniti folijo na steno nad bodoči zgornji rob estriha in jo zlepiti z robom traku.
7. Zatesniti prehode cevi in kote z lepilnim trakom, da mešanica ne more zateči.
8. Prvi dan ali dva po vlivanju imeti okna zaprta in ne vstopati v prostore.
9. Nato večkrat na dan na široko zračiti in pozimi vzdrževati primerno temperaturo.
10. Dati estrih zbrusiti in posesati po navodilih izvajalca.
11. Pri talnem gretju izvesti zagon po zapisniku in zapisovati temperature.
12. Pred polaganjem obloge naročiti meritev preostale vlage.

Pri prevzemu preglejte celo površino, najbolje z letvijo in po možnosti z laserjem. Manjše neravnine je mogoče pozneje izravnati z glajenjem, napake v debelini ali razpoke pa rešujte z izvajalcem takoj.

• ravnost preverjena z dvometrsko letvijo glede na zahteve načrtovane obloge,
• višina estriha ustreza dogovorjenemu zgornjemu robu in se ujema s pragovi in stopnicami,
• debelina nad cevmi talnega gretja preverjena in zapisana,
• površina brez razpok, votlih mest in izrazitih valov,
• robni dilatacijski trak ohranjen po celem obodu,
• dilatacijske rege med grelnimi krogi in pod vrati na dogovorjenih mestih,
• tlak v talnem gretju po vlivanju brez padca,
• dobavnica z razredom estriha ter predana navodila za zračenje in zagon ogrevanja,
• dogovorjen termin brušenja in označena mesta za merjenje vlage.