Betoniranje temeljnih pasov v izkop

Betoniranje v izkop je smiselno tam, kjer stene jarka same držijo obliko. Običajno gre za ilovnata in glinena tla, vezljive gramoze s primesjo ilovice ali preperelo kamnino. V taki zemljini bager izkoplje jarek z žlico, ki je široka toliko kot bodoči pas, beton pa se vanj vlije brez opaža.

Zakaj se opaž ne dela vedno? Opaž v jarku pomeni širši izkop, postavljanje in podiranje desk ter nato zasipanje in utrjevanje prostora ob pasu. Pri vezljivi zemljini to ničesar ne izboljša, le podaljša delo. Beton, vlit v zemljo, se poleg tega dobro prilega okoliškim tlom.

Opaž je potreben, kadar se stene izkopa sesipajo, na primer v suhem pesku, ali kadar zgornji del pasu sega nad teren. Pogosto se dela kombinacija: spodnji del pasu se vlije v zemljo, zadnjih nekaj deset centimetrov pa se zaopaži, da je zgornji rob raven in na pravi višini.

Mere pasu, torej širino, globino in morebitno armaturo, določi statik v projektu glede na obtežbo in nosilnost tal. Globina temeljenja mora segati pod globino zmrzovanja. Ta je v večjem delu Slovenije približno 0,8 do 1,0 m pod terenom, v višjih in hladnejših legah tudi več. Na kraških območjih se pogosto naleti na skalo že plitvo pod površjem, kar spremeni način izkopa in temeljenja, zato o tem odloča statik.

Samo betoniranje pri enodružinski hiši običajno traja en dan. O tem, ali bo uspelo, pa se odloča v dneh pred njim. Ko avtomešalnik, ki mu mnogi rečejo kar hruška, že stoji na gradbišču, ni več časa za dopolnjevanje.

Izkop in dno izkopa

Jarki morajo imeti mere po projektu in dno na višini, ki jo je določil projekt ali geodet. Dno naj bo ravno, brez zrahljane zemlje, blata in stoječe vode. Če se na dnu pokaže kaj drugega, kot je predvideval projekt, na primer nasutje, mehka glina ali izvirna voda, naj ga pregleda statik ali geomehanik. V praksi se pogosto zgodi, da je treba na delu parcele kopati globlje, dokler se ne doseže nosilna plast.

Ozemljitev

V temeljne pasove se položi ozemljitveni valjanec, najpogosteje pocinkan jekleni trak z izvodi nad teren. Nanj se pozneje priklopita električna napeljava in strelovod. Polaganje in priklop načrtuje in preveri elektroinštalater z ustrezno usposobljenostjo. Trak mora biti v celoti obdan z betonom, pred betoniranjem pa ga je dobro fotografirati.

Prehodi za komunalne vode

Kanalizacija, vodovodni priključek, električni priključek in morebitne cevi za toplotno črpalko morajo nekje preiti skozi temelj ali pod njim. Na ta mesta se pred betoniranjem vgradijo zaščitne cevi večjega premera, skozi katere se pozneje potegne cev ali kabel. Lego prehodov je treba uskladiti z načrtom vodovoda, kanalizacije in elektrike. Naknadno vrtanje ali štemanje skozi svež temelj je zamudno in ga oslabi.

Armatura, če jo predpisuje projekt

Pri preprostih objektih na dobrih tleh je pas pogosto iz nearmiranega betona. Na slabših tleh, pri večji obtežbi ali na pobočju statik predpiše armaturne koše. Ti morajo ležati na distančnikih, ne neposredno na zemlji, da jih beton obda z vseh strani.

Dostop in naročilo

Avtomešalnik je težko vozilo. Potrebuje utrjen dostop čim bliže izkopu in prostor za obračanje. Če ne more dovolj blizu, se naroči črpalka za beton. Količino betona izračunate iz mer izkopa in ji dodate rezervo, saj je dejanski jarek skoraj vedno nekoliko širši kot na risbi.

Kdo pride pred betonerji in kdo za njimi

• Geodet zakoliči objekt pred izkopom in lahko preveri višino dna ter zgornjega roba pasov.
• Zemeljska dela naj bodo končana tik pred betoniranjem. Izkop, ki nekaj dni stoji na dežju ali zmrzali, izgubi kakovost dna.
• Statik ali geomehanik pregleda dno, če se razlikuje od pričakovanj.
• Elektroinštalater poskrbi za ozemljitveni valjanec in izvode.
• Vodoinštalater določi lego in premer zaščitnih cevi za kanalizacijo in vodo.
• Zidarji po betoniranju zgradijo temeljni zid, največkrat iz opažnih blokov za izgubljeni opaž, nato pa sledi podložni beton.
• Izvajalec hidroizolacije pozneje izdela hidroizolacijo, katere kakovost je odvisna tudi od ravnosti in čistosti temeljev.

Razred in konsistenca betona

Razred betona določi projekt. Za temeljne pasove enodružinskih hiš se običajno predvidi beton razreda C16/20 ali C20/25, v zahtevnejših razmerah tudi višji. Če je v tleh agresivna podtalnica, statik predpiše tudi ustrezen razred izpostavljenosti po SIST EN 206, kar vpliva na sestavo betona. Pri naročilu v betonarni navedite razred trdnosti, razred izpostavljenosti, največje zrno agregata in konsistenco.

Konsistenca pove, kako zlahka beton teče. Za izkope se običajno naroči mehkejša konsistenca, na primer S3, pri črpanju ali gosti armaturi raje S4. Pomembno je, da ima beton zahtevano tekočnost že iz betonarne. Dolivanje vode na gradbišču, da bi se beton lažje vlival, mu zmanjša trdnost.

Nearmiran ali armiran pas

Nearmiran beton dobro prenaša tlak, natezne obremenitve pa slabo. Če tla niso povsod enako nosilna, se pas lahko rahlo upogne in nearmiran beton poči. Armatura te natezne sile prevzame. Odločitev zato pripada statiku, ne izvajalcu in ne sosedu, ki je "to vedno delal tako".

Kako beton pride v izkop

• Neposredno iz žleba avtomešalnika: najpreprosteje in najhitreje, če vozilo z žlebom doseže vse jarke.
• S črpalko za beton: ko je izkop daleč od dovoza, za hišo ali na pobočju. Roka doseže tudi oddaljena mesta in beton se vgrajuje enakomerno.
• S samokolnicami ali dumperjem: pri majhnih količinah, na primer pri pasovih za ograjo. Delo je počasnejše in zahteva več ljudi.

Ravni in stopničasti pasovi

Na ravni parceli imajo pasovi dno na eni višini. Na pobočju, ki je v Sloveniji zelo pogosto, se dno izvede stopničasto. Višino in dolžino stopnic določi projekt. Betonira se od najnižjega mesta navzgor, pri čemer je treba paziti, da se beton na stopnicah ne pomeša z zemljo.

Postopek je pri večini objektov podoben. Izkušena ekipa ga ima utečenega, vendar ima vsak korak svoj razlog.

1. Preveriti izkop: mere, višino dna, čistost dna, stoječo vodo in odpadlo zemljo.
2. Dati dno izkopa v pregled statiku ali vodji gradbišča, kadar se razlikuje od projekta.
3. Preveriti lego ozemljitvenega valjanca, zaščitnih cevi in armature ter vse fotografirati.
4. Označiti zgornji rob pasu, na primer s količki z niveliranimi višinami ali z letvami, da je jasno, do kod se betonira.
5. Prevzeti dobavnico prvega avtomešalnika ter preveriti razred betona, konsistenco in čas proizvodnje.
6. Vgrajevati beton postopoma v plasteh, običajno do višine približno 0,3 do 0,5 m, in ga ne spuščati z velike višine na eno mesto.
7. Vsako plast zgostiti s potopnim vibratorjem, dokler iz betona ne nehajo uhajati zračni mehurčki.
8. Nadaljevati brez prekinitev, da se nova plast poveže s še svežo prejšnjo in ne nastane nenačrtovan delovni stik.
9. Zgornjo ploskev poravnati na višino oznak, jo potegniti z letvijo in dogladiti z gladilko.
10. Če se na pas neposredno zida ali postavljajo opažni bloki, v svež beton vstaviti morebitne povezovalne palice po projektu.
11. Beton pokriti in negovati glede na vreme.

Ključna je neprekinjenost. Če se betoniranje prekine za nekaj ur, se spodnja plast začne strjevati in nova se z njo ne poveže popolnoma. Če se prekinitvi ni mogoče izogniti, na primer pri zelo dolgih pasovih, se delovni stik postavi tja, kjer ga dovoli statik, ne naključno tja, kjer je zmanjkalo betona.

Strošek na kubični meter se v praksi razlikuje glede na razmere na gradbišču. Dobro je vedeti, katere so, da boste razumeli ponudbe in znali gradbišče pripraviti.

Olajša

• Dober dostop za avtomešalnik do izkopa, brez potrebe po črpalki.
• Vezljiva zemljina, ki drži stene jarka ravne.
• Suh izkop brez podtalnice.
• Večja sklenjena količina, betonirana naenkrat, brez premorov.
• Nearmirani pasovi ali pasovi s preprosto armaturo.
• Zmerno vreme, brez zmrzali in brez hude vročine.

Oteži

• Ozek ali neutrjen dostop, ki zahteva črpalko ali ročni prevoz.
• Sipka zemljina, ko je treba zgornji del zaopažiti ali stene jarka sproti čistiti.
• Voda v izkopu, ki jo je treba pred betoniranjem in med njim izčrpavati.
• Pobočje in stopničasto dno pasov.
• Gosta armatura, ki upočasni vgrajevanje in zgoščevanje.
• Majhne količine na več mestih, na primer ločeno pasovi za ograjo in za prizidek.
• Betoniranje pozimi, ko so potrebni beton z dodatki, pokrivanje in daljša nega.

Upoštevajte tudi, da se obračuna dejansko vgrajeni beton. Če bager izkoplje širši jarek ali če stene odpadajo, poraba naraste glede na izračun iz risbe.

Napak v temeljih ni lahko odpraviti. Večina se pokaže šele čez leta, ko so stene že ometane in tla dokončana.

• Betoniranje v vodo in blato. Beton se pomeša z zemljo, izgubi trdnost in pas ima na dnu šibko plast. Pozneje se to lahko pokaže kot neenakomerno posedanje in razpoke v zidovih.
• Odpadla zemlja na dnu. Zrahljana zemlja se pod obtežbo stisne. Hiša se na enem mestu posede bolj kot na drugem.
• Premajhna globina temeljenja. Pas nad globino zmrzovanja lahko zmrzal v tleh dviguje. Značilne so poševne razpoke v vogalih sten in ob odprtinah.
• Armatura, položena na zemljo. Brez zaščitnega sloja betona jeklo korodira in armatura izgubi učinek.
• Dolita voda v beton. Beton se lažje vliva, vendar je šibkejši in se bolj krči.
• Nezgoščen beton. V pasu ostanejo votline in gnezda agregata, predvsem okoli armature in ob stenah jarka.
• Pozabljeni prehodi in ozemljitev. Naknadno kronsko vrtanje oslabi temelj, ozemljitev pa je treba rešiti na nadomesten način.
• Neravna zgornja ploskev. Prva vrsta blokov se potem izravnava z debelimi sloji malte in temeljni zid je pogosto kriv.
• Manjkajoča nega. Površina se v vročini izsuši, razpoka in ostane prašna in mehka.

Betoniranje pasov za običajno enodružinsko hišo ekipa praviloma opravi v enem delovnem dnevu, pri manjših objektih tudi v nekaj urah. Priprava armature, prehodov in ozemljitve traja običajno od enega do nekaj dni, odvisno od obsega.

Beton se začne strjevati nekaj ur po mešanju, odvisno od temperature in sestave. Po dostavi naj se vgradi čim prej, merodajna sta čas na dobavnici in priporočilo betonarne.

Po pasovih se previdno lahko hodi običajno naslednji dan. Z zidanjem prve vrste blokov se poleti navadno začne po nekaj dneh, v hladnem vremenu pozneje. Projektno trdnost beton doseže približno po 28 dneh, kar pa praviloma ne ovira nadaljevanja zidanja, če se tako dogovorite z vodjo gradbišča ali statikom.

Zakaj beton zalivati, ko je že zabetoniran?

Cement za strjevanje potrebuje vodo. Če se zgornja ploskev prehitro izsuši, ostane šibka in razpoka. Poleti se zato površina pokrije s folijo ali geotekstilom in nekaj dni zaliva, običajno približno teden dni. Pri betonu v zemlji je to lažje, ker so bočne stene v vlažni zemlji.

Pri temperaturah okoli +5 °C in nižje je treba beton zaščititi pred zmrzaljo. Betonarna dobavi beton z dodatki za hladno vreme, svežo površino pa se pokrije z izolacijskimi blazinami ali folijo s toplotno izolacijo. V zamrznjen izkop ali na dno, prekrito s snegom, se ne betonira.

Varnost ob izkopu

V globlje jarke z nestabilnimi stenami ne vstopajte. Stene se lahko podrejo tudi takrat, ko je videti, da so trdne, posebej po dežju ali ob težkem vozilu. Če zemlja koga zasuje, takoj pokličite 112. Pri delu s črpalko pazite na električne vode nad parcelo in nihče ne sme stati pod roko črpalke.

Samo betoniranje temeljev je konstrukcijsko delo v izkopu in ga prepustite ekipi z opremo in izkušnjami. Nego svežega betona v prvih dneh pa lahko varno prevzamete sami, saj poteka s površine, brez vstopanja v jarek. Pred tem se z izvajalcem dogovorite, kdaj in kako dolgo naj nega traja.

1. Pripraviti folijo ali geotekstil v dolžini vseh pasov ter cev ali zalivalko.
2. Počakati, da se površina betona toliko strdi, da je prst ne pusti globoke sledi, običajno nekaj ur po betoniranju.
3. Pasove pokriti s folijo ali geotekstilom in robove obtežiti z deskami ali opeko, da jih veter ne odnese.
4. V vročem in vetrovnem vremenu površino nekajkrat na dan rahlo zaliti z razpršenim curkom, ne z močnim curkom, ki izpira cementno mleko.
5. Zalivanje ponavljati približno teden dni oziroma po navodilu izvajalca ali betonarne.
6. Ob napovedani nočni zmrzali pasove dodatno pokriti z izolacijskimi blazinami ali stiroporjem pod folijo.
7. Prve dni ne odlagati na pasove palet z bloki ali drugega težkega materiala.
8. Vsak dan fotografirati površino in zabeležiti morebitne razpoke ter vreme.
9. Pri delu ostajati na robu izkopa na stabilnih tleh in ne stopati v jarek.

Preverjanje se splača že med betoniranjem, ne šele po njem. Večino napak vidite isti dan, ko jih je še mogoče popraviti. Pri prevzemu si dajte pokazati dokumente in obhodite celoten obod pasov.

• dobavnice za vsak avtomešalnik s pravim razredom betona, konsistenco in količino,
• seštevek dobavljenega betona, primerjan z izračunom in z obračunano količino,
• zapis ali sporočilo statika oziroma vodje gradbišča o pregledu dna in armature, kadar je bil potreben,
• fotografije izkopa, armature, ozemljitvenega valjanca in zaščitnih cevi pred betoniranjem,
• izvodi ozemljitvenega valjanca na mestih po načrtu elektrike,
• zaščitne cevi za komunalne vode na pravih mestih, prehodne in nezamašene z betonom,
• zgornja ploskev pasov na projektni višini, ravna, brez večjih neravnin,
• širina in potek pasov po risbi, vogali in križanja brez zožitev,
• površina brez gnezd agregata, lukenj in razgaljene armature,
• brez razpok in brez sipke, prašne površine po prvih dneh,
• zapis o negi betona, predvsem v vročini ali hladnem vremenu,
• podatek, kdaj se lahko začne zidati temeljni zid.