Polaganje in vezanje armaturnih mrež 150 × 150

Beton dobro prenaša tlak, na nateg pa je šibak. Ko se plošča suši, se krči. Ko jo obremeni avto, regal ali zmrzal pod njo, se v njej pojavijo natezne napetosti. Brez armature se to pokaže kot razpoke, ki se sčasoma širijo. Mreža te napetosti porazdeli na večjo površino, zato so razpoke manjše in plošča ostane povezana.

Mreže 150 × 150 se običajno vgrajujejo v:

• podložne betone in tla na terenu v enodružinskih hišah,
• tla garaž, delavnic in gospodarskih poslopij,
• betonske plošče teras, poti in utrjenih površin,
• temeljne plošče in stropove, če jih tako predvidi statik,
• estrihe s talnim ogrevanjem, kjer mreža hkrati drži cevi.

Ločiti je treba dve situaciji. Pri tleh na terenu ali terasi mreža predvsem omejuje pokanje. Pri stropu, temeljni plošči ali nosilni steni pa je armatura del nosilne konstrukcije. Njen premer, lego, preklope in krovni sloj določa projekt. Tam nihče na gradbišču ne sme armature spreminjati po svoje, niti »za vsak primer dodati« druge mreže.

Mreža 150 × 150

Žice so v obeh smereh oddaljene 150 mm. Pogosti premeri žice so približno od 4 do 8 mm, za tla v hišah in garažah se najpogosteje uporablja okoli 6 mm. V trgovinah mreže pogosto označujejo s črko Q in številko, ki pove presek jekla na meter širine. Velikost plošč se razlikuje glede na dobavitelja, v Sloveniji so pogoste večje plošče, na primer približno 6 × 2,15 m. To je univerzalna izbira za tla, plošče in utrjene površine z običajno obremenitvijo. Polaga se hitro, saj je plošč na kvadratni meter manj, preklopi pa se naredijo udobno.

Mreža 100 × 100

Gostejše okence se izbere pri tanjših slojih in tam, kjer je treba bolje omejiti drobne razpoke. To so na primer tanjši estrihi, talno ogrevanje z manjšim razmikom cevi ali dekorativne in vidne površine. Žica je običajno tanjša. Polaganje traja nekoliko dlje, mreža se težje reže, beton z debelejšim agregatom pa skozi njo težje steče. Zato je treba paziti na zrnavost betona in na temeljito vgrajevanje z vibriranjem.

Vezanje armature iz palic

Pri temeljnih pasovih, vencih, prekladah, stebrih in stropovih se namesto mrež pogosto veže armatura iz posameznih palic po armaturnem načrtu. Palice se polagajo na predpisanih razmikih, vsako križišče ali del križišč pa se poveže z žico. Delo je zamudnejše kot pri mreži, ker mora ekipa menjavati premere ter izdelovati stremena, krivljenja in sidranja. Tako pa je mogoče natančno ojačati mesta, kjer je konstrukcija najbolj obremenjena. Na istem gradbišču se obe tehniki pogosto kombinirata: površina plošče v mrežah, robovi in odprtine pa dopolnjeni s palicami.

V praksi se zgodi, da nekdo mrežo 150 × 150 zamenja za 100 × 100 s tanjšo žico, ker misli, da je gostejše tudi močnejše. Ni nujno tako. Odloča površina jekla na meter širine, torej kombinacija premera in razmika. Če je armaturo načrtoval statik, se o vsaki zamenjavi najprej posvetujte z njim.

Mreža se polaga šele na dokončano podlago. Če ekipa pride in podlaga ni dokončana, se izgublja čas, rezultat pa je običajno slabši. Pred polaganjem naj bo pripravljeno:

• utrjena gramozna podlaga ali podložni beton na pravi višini,
• toplotna izolacija in hidroizolacija ali ločilna folija, če so v sestavi, z zlepljenimi spoji,
• opaž po obodu ter na mestih delovnih in dilatacijskih reg,
• preboji za kanalizacijo, vodo, elektriko in prezračevanje radona, ki gredo skozi ploščo,
• označena višina zgornjega roba betona, na primer na opažu ali z laserjem.

Pomemben je tudi dostop. Plošča velikosti približno 6 × 2,15 m z žico 6 mm tehta običajno okoli štirideset kilogramov, debelejše mreže še več. Če je treba mreže nositi čez vrt ali po stopnicah, se delo občutno podaljša. Mreže naj bodo zložene na tramovih, ne neposredno v blatu, in zaščitene pred oljem in mazivi.

Pri gradnji hiše morate imeti na voljo projekt z armaturnim načrtom in vedeti, kdo bo armaturo pred betoniranjem pregledal. Običajno je to statik ali nadzornik, ki ga najamete.

Razporeditev in rezanje mrež

Ekipa najprej razporedi površino tako, da je čim manj odpada in da preklopi pridejo smiselno. Mreže se polagajo v vrstah, praviloma z zamaknjenimi stiki, da se na enem mestu ne srečajo štirje vogali hkrati. Kjer je treba, se mreže režejo z ročnimi škarjami za armaturo ali s kotnim brusilnikom. Pri brusilniku pazite na iskre, ki prežgejo izolacijo in folijo pod mrežo.

Preklopi

Sosednje mreže se morajo prekrivati. Pri tleh na terenu se običajno naredi preklop vsaj eno okence, pogosto dve, torej pri mreži 150 × 150 približno od 150 do 300 mm. Pri nosilnih konstrukcijah preklop določa projekt in je običajno večji. Preklop mora zajeti prečne žice, ne samo konce žic. Prekratek preklop je eden najpogostejših vzrokov za razpoko točno v liniji stika mrež.

Podlaganje in krovni sloj

Mreža ne sme ležati na tleh, na foliji ali na izolaciji. Če leži na dnu, je v betonu skoraj brez koristi, poleg tega pa rjavi. Podlaga se s plastičnimi distančniki, tako imenovanimi stolčki ali kolesci, ali z betonskimi kockami. Višina distančnika določa krovni sloj betona, ki je pri tleh običajno približno od 20 do 40 mm, na prostem in v agresivnejšem okolju več. Distančniki se razporedijo v enakomernem rastru, približno vsakih 60 do 100 cm, da se mreža med njimi ne povesi. Kamni, opeke in kosi desk niso primerni, ker se premikajo in pod betonom ustvarijo šibka mesta.

Vezanje

Preklopi se vežejo z mehko žarjeno vezno žico, ročno s kleščami ali kavljem, na večjih površinah tudi z vezalno pištolo. Veže se na razmikih, ki zadržijo mreže na mestu med hojo in betoniranjem. Pri preklopih je to običajno vsakih nekaj deset centimetrov in vedno na koncih. Konci žice se upognejo navznoter, ne proti površini, da ne gledajo iz betona in ne rjavijo. Varjenje mrež na gradbišču običajno ni dovoljeno, ker lahko oslabi jeklo.

Dvojna mreža in dodatna armatura

Pri debelejših ploščah sta pogosto spodnja in zgornja mreža. Zgornja se podpre z distančnimi košarami ali jeklenimi podporami, ki morajo zdržati hojo delavcev med betoniranjem. Okoli prebojev, vogalov odprtin in notranjih vogalov plošče se dodajo kratke poševne palice, ker tam razpoke nastanejo najpogosteje. Na dilatacijskih regah se mreža prekine, sicer rega ne bi delovala.

Zahtevnost dela na kvadratni meter je zelo odvisna od površine. Enostavneje in hitreje je pri:

• pravokotni površini brez prebojev, kjer se mreže skoraj ne režejo,
• eni plasti mreže na ravni, trdni podlagi,
• dostopu z vozilom ali hidravlično roko do same površine,
• dokončani podlagi in opažu ob prihodu ekipe.

Delo pa zahtevnejše naredijo:

• razgiban tloris, loki, poševne stene in veliko vogalov,
• veliko prebojev, odtokov in kanalet, okoli katerih je treba mrežo rezati in dopolnjevati,
• dvojna mreža s podporami ali kombinacija mrež in palic,
• gostejša mreža 100 × 100 ali debelejša žica, ki se težje reže in krivi,
• delo na stropu ali na težko dostopnem mestu, kamor se mreže nosijo ročno,
• polaganje cevi talnega ogrevanja na mrežo, če to dela ista ekipa.

Preverite, ali ponudba zajema tudi material, distančnike in vezno žico ali samo delo. Na NUMIQ sta cena dela in materiala prikazani ločeno nad tem besedilom.

Armatura je med dvema fazama, ki sta odvisni druga od druge. Pred njo morata vodoinštalater in elektroinštalater dokončati vse, kar gre v ploščo ali pod njo. Naknadno vrtanje in štemanje odprtin v dokončano ploščo pomeni rezanje armature, kar pri nosilni konstrukciji brez statika ne pride v poštev.

Če bo v tleh talno ogrevanje, se vnaprej dogovorite, ali se cevi vežejo neposredno na mrežo ali pa se uporabi sistemska plošča z izboklinami. Pri vezanju na mrežo mora biti mreža ravna in dobro podložena. Sicer bodo cevi na različnih višinah, estrih nad njimi pa bo ponekod pretanek.

Po armiranju sledita pregled armature in betoniranje. Ekipa za betoniranje naj ve, kje so distančniki redkejši, in naj hodi po hodnih deskah ali po mestih nad distančniki. Betona ne naročajte, dokler armatura ni pregledana. Ko mešalnik čaka pred hišo, napak nihče več ne popravlja.

• mreža leži na dnu ali je med betoniranjem pohojena: plošča poka, kot da armature sploh ni, pri vlažni podlagi pa armatura korodira,
• mreža je preblizu površine: tanek krovni sloj, rjavi madeži in luščenje betona, predvsem zunaj, kjer delujeta zmrzal in sol,
• prekratki ali manjkajoči preklopi: ravne razpoke na enakomernih razdaljah, točno na stikih plošč,
• manjka dodatna armatura ob prebojih in vogalih: poševne razpoke, ki izhajajo iz vogalov odprtin,
• mreža poteka čez dilatacijsko rego: plošča poči ob regi, kjer tega nihče ne želi,
• mastna, blatna ali močno zarjavela mreža: beton se je slabo prime, rahla površinska rja pa ne škodi,
• štrleči konci vezne žice: rjave pike na površini dokončanih tal ali terase,
• hidroizolacija, poškodovana z brusilnikom ali ostrimi konci mrež: težava z vlago se pokaže šele čez leta.

Večino teh napak je mogoče videti pri ogledu pred betoniranjem. Po betoniranju jih prepoznate le še po razpokah, popravilo pa je zahtevno.

Pri enostavnih tleh garaže ali terase dvočlanska ekipa polaganje in vezanje običajno opravi v nekaj urah. Površina celotnega pritličja hiše s preboji in dodatno armaturo vzame običajno en dan, pri dvojni mreži ali stropu tudi več. Armatura nima časa sušenja, vendar naj na betoniranje ne čaka predolgo. Umaže se, pohodi, distančniki pa se premaknejo. Najbolje je armirati dan pred betoniranjem ali isti dan zjutraj.

Mrežo v tla na terenu, na primer pod vrtno uto, teraso ali tla garaže, lahko položi tudi spreten domači mojster. Sami pa ne armirajte stropov, temeljnih plošč hiše, stopnic ali drugih nosilnih konstrukcij. Tam velja statikov načrt in pregled armature s strani strokovnjaka. Delajte z rokavicami in zaščitnimi očali, konci žic so ostri.

1. Preveriti, ali je podlaga utrjena, ravna in ali sta folija oziroma izolacija nepoškodovani.
2. Razporediti plošče tako, da imajo preklopi vsaj eno do dve okenci in da so stiki v sosednjih vrstah zamaknjeni.
3. Razrezati mreže z ročnimi škarjami ali brusilnikom zunaj površine, da iskre ne poškodujejo folije.
4. Položiti distančnike v rastru približno vsakih 60 do 100 cm, z višino glede na zahtevani krovni sloj.
5. Položiti mreže na distančnike in od oboda pustiti vsaj debelino krovnega sloja betona.
6. Povezati preklope z vezno žico na enakomernih razmikih in na koncih, konce žice upogniti navzdol.
7. Dodati kratke poševne palice ob vogalih in prebojih.
8. Prekiniti mrežo na mestu načrtovane dilatacijske rege.
9. Prehoditi površino in preveriti, da mreža nikjer ne leži na podlagi in se ne maje.
10. Med betoniranjem hoditi previdno in mrežo, ki se pogrezne, s kavljem potegniti nazaj v pravo lego.

Preden pripelje mešalnik, prehodite celotno površino. Pri gradnji hiše naj armaturo pregleda statik ali nadzornik. Preverite predvsem:

• vrsta mreže, premer žice in velikost okenca ustrezajo projektu ali dogovoru,
• mreže ležijo na distančnikih in se nikjer ne dotikajo podlage,
• krovni sloj je upoštevan tudi ob opažu in po obodu,
• preklopi imajo zahtevano dolžino in so povezani,
• ob prebojih in vogalih je dodatna armatura,
• na dilatacijskih regah je mreža prekinjena,
• zgornja mreža pri dvojni armaturi je trdno podprta in se ne maje,
• armatura je čista, brez blata, olja in luskaste rje,
• konci žic niso obrnjeni proti površini, izolacija pod mrežo pa ni poškodovana,
• vsi preboji in cevi so vgrajeni in zavarovani pred premikom.