Betoniranje temeljne plošče debeline 150 mm

Debelina plošče ni stvar okusa. Določajo jo obremenitev, nosilnost tal in pri stanovanjskih objektih statik v projektu. V ceniku so tri običajne debeline. Razlikujejo se predvsem po tem, koliko plošča prenese in koliko betona se vanjo porabi.

Plošča debeline 100 mm

Primerna je za lahke objekte in površine brez večjih točkovnih obremenitev: tla vrtne ute, lope, nadstreška za drva ali terase, po kateri se samo hodi. Pogosto služi tudi kot podložni beton pod nadaljnje sloje. Za en kvadratni meter potrebujete praviloma 0,1 m³ betona.

Plošča debeline 150 mm

To je najpogosteje uporabljena debelina. Izbere se pod garaže za osebni avtomobil, delavnice, večje vrtne objekte, manjše montažne in lesene objekte ter pod tla, kjer stojijo težji predmeti, na primer stroji ali omare z orodjem. Z dobro armaturno mrežo in skrbno utrjeno podlago brez težav prenese običajne obremenitve. Poraba betona je približno 0,15 m³ na m².

Plošča debeline 200 mm

Uporablja se pri stanovanjskih hišah na temeljni plošči, pod zidanimi nosilnimi stenami, pri slabše nosilnih tleh in pod težko mehanizacijo. V Sloveniji se temeljna plošča pogosto izbere tudi pod montažne hiše, kjer proizvajalec hiše natančno predpiše mere in višine. Takšna plošča ima pogosto dve plasti armature in ojačane robove pod nosilnimi stenami. Poraba je približno 0,2 m³ na m². Pri hiši debelino, trdnostni razred betona in armaturo vedno določi statik.

Ekipa, ki pride na nepripravljeno gradbišče, bo bodisi čakala bodisi betonirala na slabo podlago. Ne eno ne drugo ni dobro. Pred betoniranjem morajo biti narejene naslednje stvari.

Podlaga in utrjevanje

S površine se odstrani humus, korenine in mehka zemljina, vse do raščenih tal. Nato se nasuje tamponski drobljenec, praviloma frakcije 0/32 ali 0/63, v debelini približno 150 do 300 mm, odvisno od tal. Utrjuje se z vibracijsko ploščo po plasteh, ne naenkrat celotna debelina. Na glinastih tleh ali nasutju je smiselno pod tampon položiti geotekstil, da se gramoz ne vtiska v zemljino.

Zakaj je utrjevanje tako pomembno? Beton je trden, a samo, če stoji na podlagi, ki se ne premika. Ko se tampon sčasoma posede, plošča izgubi oporo in poči. Takšne razpoke se pokažejo šele po nekaj mesecih, ko so na plošči že tla ali zidovi.

Opaž in višina

Robove plošče tvori opaž iz desk, morali ali sistemskih elementov. Pri ploščah s toplotno izolacijo se včasih uporablja izgubljeni opaž iz XPS. Opaž mora biti trdno zasidran, ker svež beton nanj močno pritiska. Zgornji rob se z nivelirjem ali laserjem nastavi na natančno višino. Pri plošči 150 mm se običajno označi še nekaj pomožnih višinskih točk sredi površine, po katerih se beton kasneje poravna.

Armatura

Najpogosteje se uporablja varjena armaturna mreža. Pomembno je, da ne leži na tamponu. Polaga se na plastične ali betonske distančnike, da jo beton obda z vseh strani. Krovni sloj je praviloma 30 do 50 mm, odvisno od projekta. Mreže se prekrivajo vsaj za eno okence, pri stanovanjskih objektih pa po armaturnem načrtu. Pri plošči 200 mm z dvema plastema zgornjo mrežo nad spodnjo držijo jekleni podstavki.

Preboji, ozemljilo in izolacije

Vse, kar bo potekalo skozi ploščo, mora biti vgrajeno vnaprej: kanalizacija, vodovodni priključek, zaščitne cevi za elektriko in internet, po potrebi tudi cevi za toplotno črpalko. Uskladite se z vodoinštalaterjem in elektroinštalaterjem, da natančno vesta, kje bodo kopalnica, kuhinja in tehnični prostor. Elektroinštalater vgradi temeljno ozemljilo, običajno pocinkan trak, ki je del ozemljitve stavbe. To delo sme opraviti samo strokovno usposobljen elektroinštalater.

Pri stanovanjskih objektih morate vnaprej vedeti, kje bosta hidroizolacija in toplotna izolacija. Včasih sta pod ploščo, drugič na njej. Če meritve pokažejo povišano tveganje za radon, projekt določi tudi protiradonsko zaščito. Pod ploščo se običajno položi PE folija, ki prepreči, da bi cementno mleko odteklo v tampon. Če gradite energijsko varčno hišo, preverite pri Eko skladu, kakšne spodbude so trenutno na voljo, saj je izolacija pod ploščo pogosto del celotnega ovoja stavbe.

Dostop za avtomešalec in črpalko

Avtomešalec je težak in potrebuje trdno dovozno pot. Če ne more vzvratno pripeljati do opaža, je treba naročiti črpalko za beton. Vnaprej se dogovorite, kje bo črpalka stala, ali ji ne bodo v napoto električni vodi in drevesa ter ali je treba sosede opozoriti, da bo ulica nekaj časa zaprta.

Pri dobro pripravljeni površini gre vse hitro in v jasnem zaporedju. Pri plošči 150 mm na nekaj deset kvadratnih metrih je betoniranje običajno končano v enem dopoldnevu.

1. Pregled pred začetkom: ekipa preveri višine opaža, armaturo na distančnikih in preboje. Pri hišah ploščo pogosto še enkrat pregleda tudi tisti, ki vodi gradnjo.
2. Vlaženje: v toplem vremenu se podlaga in opaž rahlo navlažita, da iz svežega betona ne vpijata vode.
3. Vgrajevanje betona: beton se vgrajuje enakomerno od enega vogala naprej, ne na en kup, s katerega bi ga nato z grabljami vlekli daleč.
4. Zgoščevanje: s potopnim vibratorjem ali vibracijsko letvijo se iz betona iztisne zrak. Tako se zapolnijo mesta okoli armature in ob opažu.
5. Poravnava na višino: letev ali vibracijska letev se vleče po opažu in višinskih točkah, dokler površina ni ravna.
6. Obdelava površine: glede na nadaljnjo uporabo se površina pusti hrapava, se ročno zgladi z gladilko ali se po strjevanju strojno zgladi z rotacijsko gladilko.
7. Nega: takoj ko površina to dopušča, se plošča pokrije s folijo ali se začne vlažiti.

Pri strojnem glajenju se čaka, da se beton toliko strdi, da se ob stopu ugrezne le za nekaj milimetrov. Poleti je to po nekaj urah, spomladi in jeseni precej pozneje. Ekipa zato včasih ostane do večera.

Trdnostni razred betona

Pri manjših ploščah pod vrtne objekte se običajno uporablja beton C16/20 ali C20/25. Za garaže in stanovanjske objekte je značilen C20/25 do C25/30. Če bo plošča zunaj in izpostavljena zmrzali ali soli za posipanje, na primer pri dovozu v garažo, mora beton imeti tudi ustrezen razred izpostavljenosti po SIST EN 206. Razred določa projekt. Če projekta nimate, vam bo betonarna ob naročilu svetovala, ko ji poveste, čemu bo plošča služila.

Konsistenca

Za plošče se naroča beton konsistence praviloma S3 ali S4, ki se dobro razgrinja in zgoščuje. Na gradbišču se mu ne sme dodajati voda. Redkejši beton se sicer lažje obdeluje, a ima nižjo trdnost in se bolj krči. Če potrebujete bolj tekoč beton, na primer zaradi črpalke, ga naročite z dodatkom neposredno v betonarni.

Armatura: ena mreža, dve mreži ali vlakna

Ena armaturna mreža v spodnji tretjini do polovici debeline zadošča pri večini plošč 100 in 150 mm. Dve mreži, zgoraj in spodaj, se vgradita pri debelejših in bolj obremenjenih ploščah, značilno pri 200 mm pod hišo. Mikroarmirani beton z jeklenimi ali polipropilenskimi vlakni omejuje drobne razpoke zaradi krčenja in pri nekaterih industrijskih tleh mrežo nadomesti. Pri temeljni plošči hiše pa o tem lahko odloči le statik.

Površina glede na to, kaj pride na vrh

Če se bo na ploščo zidalo in vlival estrih, zadošča ravna, hrapava površina. Če naj plošča služi neposredno kot tla garaže ali delavnice, se splača strojno glajenje, po potrebi s trdim posipom, ki poveča odpornost proti obrabi. Pri zunanji terasi se površina pogosto rahlo nahrapavi z metlo, da ni spolzka, ko je mokra.

Čeprav se postavka v ceniku obračuna na kvadratni meter, se lahko zahtevnost dveh enako velikih plošč močno razlikuje. Delo olajšajo:

• dober dostop, da avtomešalec pripelje do samega opaža,
• preprost pravokoten tloris brez izstopajočih delov,
• dokončana in preverjena priprava: podlaga, opaž, armatura in preboji,
• zmerno vreme, brez zmrzali, vročine in dežja.

Delo otežijo:

• potreba po črpalki, na primer pri dvorišču za hišo ali na pobočju,
• razgiban tloris, ojačani robovi in veliko prebojev, okoli katerih se beton zgoščuje ročno,
• majhna količina betona, ko avtomešalec ne vozi poln in betonarna obračuna doplačilo,
• zahtevna obdelava površine, predvsem strojno glajenje, zaradi katerega mora ekipa čakati,
• delo pozimi ali v vročini, ko je potreben beton z dodatki, pokrivanje in daljša nega.

Večja debelina poveča porabo betona in deloma tudi delo z zgoščevanjem. Pri plošči 200 mm z dvema mrežama trajata dlje tudi pregled in samo vgrajevanje. V predračunih so tampon, opaž in armatura pogosto navedeni kot ločene postavke. Ko primerjate ponudbe, zato preverite, kaj natančno vsaka vključuje.

Priprava, torej izkop, tampon, utrjevanje, opaž in armatura, pri plošči pod garažo ali manjšo hišo praviloma traja nekaj dni. Samo betoniranje z obdelavo površine običajno vzame pol dneva do dan.

Beton se strjuje postopoma. Po enem do dveh dneh se po plošči lahko previdno hodi. Opaž se običajno odstrani po dveh do treh dneh. Z zidanjem se navadno začne približno po tednu dni, v hladnem vremenu pozneje. Projektno trdnost beton praviloma doseže po 28 dneh. Polno obremenitev, na primer z avtomobilom v garaži, zato odložite vsaj do takrat.

Nega betona se pogosto podcenjuje, čeprav odloča o kakovosti površine. Beton za strjevanje potrebuje vodo. Če jo sonce in veter prehitro odneseta, površina razpoka in se kasneje praši. Ploščo zato vsaj prvih sedem dni ohranjajte vlažno: pokrito s folijo, z geotekstilom, ki ga vlažite, ali premazano s premazom za nego po navodilih proizvajalca. Poleti je ne zalivajte s hladno vodo na vročem soncu, temveč zjutraj in zvečer.

Pri temperaturah pod približno +5 °C se betonira samo z ukrepi: z betonom z dodatki, s toplotno zaščitnim pokrivanjem in nikoli na zamrznjeno podlago. Pri vročini nad približno +30 °C je bolje začeti zgodaj zjutraj.

Ko je plošča strjena, sledijo druga dela: zidarji ali monterji montažne hiše, nato vodoinštalater in elektroinštalater, kasneje toplotna izolacija tal, estrih in na koncu keramičar ali polagalec talnih oblog. Dogovorite se, da ploščo do takrat ščitijo pred udarci, razlitim oljem in težkimi bremeni na robovih.

Večine napak ni videti takoj. Plošča je na dan betoniranja videti lepo, težava se pokaže čez leto dni.

• Neutrjen tampon: plošča se neenakomerno posede, nastanejo razpoke skozi celotno debelino, ploščice in obloge na njej pa popokajo.
• Mreža na tamponu: armatura ni v betonu, temveč pod njim. Ne deluje in sčasoma korodira. Plošča se obnaša, kot da ni armirana.
• Voda, dodana betonu na gradbišču: nižja trdnost, večje krčenje, več razpok in prašna površina.
• Slabo zgoščevanje: gnezda ob robovih in pod armaturo, skozi katera kasneje kapilarno pronica vlaga.
• Pozabljen preboj: naknadno vrtanje s kronskim svedrom ali štemanje, pri katerem se poškodujeta armatura in izolacija.
• Neravna površina: pri zidanju z natančnimi zidaki je treba izravnavati prvo vrsto, pri tleh pa vgraditi debelejši estrih.
• Brez nege: mreža drobnih razpok na površini, ki se pokažejo že v prvih dneh.
• Brez dilatacij pri velikih zunanjih površinah: pri terasah in dvoriščih beton poči sam, kjer hoče. Krčitvene rege se zato običajno zarežejo v enem do dveh dneh po betoniranju.

Temeljno ploščo stanovanjske hiše prepustite strokovnjakom, saj gre za nosilno konstrukcijo po statičnem izračunu. Majhno ploščo debeline 100 do 150 mm pod vrtno uto, lopo ali smetnjake pa lahko naredite sami, če imate pomočnika in beton naročite iz betonarne. Ročno mešanje večjih količin je izčrpavajoče, beton pa je pogosto neenakomeren.

1. Zakoličiti površino z vrvico in količki ter z metrom preveriti diagonali.
2. Odkopati humus približno do globine plošče in tampona.
3. Nasuti tamponski drobljenec in ga po plasteh utrditi z izposojeno vibracijsko ploščo.
4. Postaviti opaž iz desk, ga zasidrati s količki ter z libelo ali laserjem nastaviti na natančno višino.
5. Položiti PE folijo in na distančnike položiti armaturno mrežo.
6. Izračunati prostornino: površina krat debelina, temu prišteti približno 5 do 10 % rezerve.
7. Naročiti beton ustreznega razreda in se dogovoriti za dovoz avtomešalca.
8. Beton razgrniti, ga prebadati ali zgostiti z vibratorjem ter poravnati z letvijo po opažu.
9. Površino zgladiti z gladilko ali nahrapaviti z metlo.
10. Ploščo pokriti s folijo in jo vsaj teden dni vzdrževati vlažno.

Pri delu s svežim betonom nosite rokavice, gumijaste škornje in zaščitna očala. Cementno mleko je bazično in ob daljšem stiku povzroči opekline kože.

Ploščo si oglejte dan ali dva po betoniranju in nato še enkrat, preden nanjo stopijo zidarji ali polagalci tal. Dokumente shranite, saj jih boste potrebovali pri nadaljnjih delih in pri morebitni reklamaciji.

• mere in diagonali ustrezajo projektu,
• višina zgornjega roba se ujema z višinsko točko,
• ravnost preverjena z dvometrsko letvijo, brez večjih vdolbin,
• vsi preboji so na svojem mestu, niso zaliti ne premaknjeni,
• temeljno ozemljilo je izvedeno tam, kjer ga elektroinštalater potrebuje,
• robovi po razopaženju brez gnezd in odkrušenih robov,
• površina brez razpok, v katere bi se ujel noht,
• dobavnice iz betonarne z razredom in količino betona so predane,
• fotografije armature in prebojev pred betoniranjem so na voljo,
• nega betona je dogovorjena in izvedena.