Izdelava opaža za temelje in stene

V ceniku se opaž praviloma meri v kvadratnih metrih površine, ki je v neposrednem stiku z betonom. Pri steni se zato običajno štejeta obe strani. Stena, dolga deset metrov in visoka en meter, tako pomeni približno dvajset kvadratnih metrov opaža, ne deset. Pri pasovnem temelju se štejejo stranske ploskve, če se opažajo, pri temeljni plošči pa samo njen obodni rob.

Preden podpišete pogodbo, preverite, kaj točno spada v postavko. Običajno gre za te dele:

• montaža opaža skupaj z razpiranjem, distančniki in spenjanjem,
• razopaženje, torej demontaža po strditvi betona,
• čiščenje in odvoz opažnega materiala,
• material: lastne deske izvajalca, najem sistemskega opaža ali material, ki ga zagotovite vi.

V praksi se pogosto zgodi, da eno podjetje razopaženje obračuna posebej, drugo pa ga ima v ceni. Ponudbi sta potem videti različni, čeprav gre za isto delo. Ne pozabite na preboje, vogale in zobe v steni. Ponudba naj jasno navaja, ali so vključeni.

Klasičen lesen opaž

Gre za smrekove deske, praviloma debeline okoli 24 mm, ali vodoodporno vezano ploščo, povezano s tramiči, letvami in količki. Izdela se neposredno na mestu, po obliki objekta. Prednost je prilagodljivost: obvlada loke, poševne stene, nepravilne tlorise in majhne količine, pri katerih se dovoz sistema ne izplača. Slabost je večja delovna zahtevnost, večja poraba materiala in slabša površina, na kateri ostanejo odtisi desk in stiki med njimi. Pri temeljih, ki bodo končali pod zemljo, to ni pomembno.

Sistemski okvirni opaž

Sestavljajo ga jekleni ali aluminijasti okvirji z vloženo opažno ploščo, ki se povezujejo s sponkami in stiskajo z veznimi palicami. Na gradbiščih pogosto vidite sisteme proizvajalcev, kot sta Peri ali Doka, obstaja pa še veliko drugih. Montaža je hitra, stene so ravne in površina čista. Opaž prenese tudi večji pritisk betona. Splača se pri ravnih kletnih stenah, daljših opornih zidovih in povsod, kjer stene ne boste ometali. Večinoma se najema, zato je ključno dobro načrtovanje. Vsak dodaten dan na gradbišču nekaj stane.

Opaž iz nosilcev in velikih plošč

To je vmesna rešitev: leseni nosilci, pogosto tipa H20, in troslojne ali filmske plošče. Uporablja se pri višjih stenah in tam, kjer okvirji ne ustrezajo meram. Pri enodružinskih hišah ga srečate redkeje.

Izgubljeni opaž

V Sloveniji se zelo pogosto uporabljajo betonski opažni bloki. To so votli zidaki, ki se zložijo na suho, armirajo in zalijejo z betonom. V steni ostanejo trajno. Pri kleteh se uporabljajo tudi bloki iz polistirena ali iz lesno-cementnega betona, ki steno hkrati toplotno izolirajo. Razopaževati ni treba ničesar, delo pa zmore manjša ekipa. Takšna stena je v ceniku običajno samostojna postavka, ne opaž v m². Pri trdnejših tleh se pasovni temelji pogosto betonirajo kar neposredno v izkop, brez opaža. Pogoj je kohezivna zemljina in ravne stene izkopa.

Kako se odločiti

Pri pasovnih temeljih v kohezivni zemljini opaž pogosto sploh ni potreben. Opažiti je treba del nad terenom in mesta, kjer se zemlja posipa. Pri kletnih stenah, ki morajo biti vodotesne, ima prednost monolitna stena v sistemskem opažu, po potrebi s tesnilnimi trakovi v delovnih stikih. Za podzidek ograje in nizke zidce zadostujejo les ali opažni bloki. Končno odločitev pa sprejme projektant, ki konstrukcijo statično preračuna.

Ekipa, ki pride na nepripravljeno gradbišče, izgublja čas, čakanje pa se vam praviloma pozna na računu. Pred začetkom naj bo pripravljeno:

• projekt s statiko, torej mere temeljev in sten, armatura, trdnostni razred betona in lega prebojev,
• zakoličba geodeta, predvsem ob meji parcele in pri prvih temeljih, kjer napaka premakne celo hišo,
• končan izkop s pravo globino in dnom brez razmočene zemlje in vode,
• podložni beton pod temeljno ploščo ali stenami, če ga predvideva projekt, da ima opaž ravno podlago,
• dostop za dostavno vozilo z materialom in pozneje za avtomešalec in črpalko za beton,
• zaščitne cevi in preboji vodoinštalaterja in elektroinštalaterja, torej kanalizacija, vodovodni in električni priključek ter ozemljitev.

Če beton pripeljejo z avtomešalcem, se z betonarno vnaprej dogovorite za termin in količino. Opaž mora biti takrat popolnoma pripravljen in pregledan. Mešalec, ki čaka, ker ekipa še zabija deske, ni nenavaden prizor, beton v bobnu pa medtem ne postaja boljši.

Opaž temeljev

Najprej se po zakoličbi napnejo vrvice na gradbenih profilih, s katerih se z grezilom prenese rob temelja. Pri lesenem opažu se v zemljo zabijejo količki, nanje pa pribijejo deske. Na notranji strani se vstavi distančnik natančne dolžine, ki določa širino pasu. Zgoraj se obe strani povežeta s prečkami, da ju beton ne razrine. Zgornji rob opaža se poravna z nivelirjem ali laserjem, saj se prav po njem beton potegne v ravnino. Pri temeljni plošči nastane obodni okvir, ki se od zunaj podpre s poševnimi opornicami.

Opaž sten

Pri stenah je postopek podoben, le da je vse višje in sile večje. Najprej se postavi ena stran opaža, poravna in z opornicami zavaruje proti podlagi. Nato pride na vrsto armatura. Naredi jo ista ekipa ali železokrivci. Na armaturo se pritrdijo distančniki, ki zagotovijo predpisan zaščitni sloj betona. Šele nato se zapre druga stran opaža. Obe strani se stisneta z veznimi palicami in maticami. Palice potekajo skozi plastične distančne cevke, da jih je po betoniranju mogoče izvleči. Odprtine se pozneje zaprejo s čepi ali zakitajo.

Pregled pred betoniranjem

Pred prihodom betona se z grezilom ali libelo preveri navpičnost, z vrvico ravnost po dolžini, nato mere, višina zgornjega roba, trdnost spojev in tesnost stikov. Ploskve, ki pridejo v stik z betonom, se premažejo s sredstvom za razopaženje, da se beton ne prime. Notranjost opaža se očisti žagovine, zemlje in koščkov žice. Lesene deske se v vročini praviloma rahlo navlažijo, da ne posrkajo vode iz betona.

Betoniranje in razopaženje

Beton se vgrajuje v plasteh in zgoščuje s potopnim vibratorjem. Tesar naj bo med betoniranjem ob steni in spremlja, ali kje popušča spoj ali izteka cementno mleko. Stranski opaž temeljev in sten se glede na temperaturo praviloma odstrani po približno enem do treh dneh. Ob hladnem vremenu se čaka dlje. Po razopaženju se beton neguje: vlaži se ali pokrije s folijo, da se ne izsuši prehitro.

Zahtevnost dela in s tem končni znesek se lahko pri enaki površini močno razlikujeta. Delo olajša:

• preprost pravokoten tloris z dolgimi ravnimi odseki,
• ponavljajoče se mere, pri katerih se opaž uporabi večkrat zapored,
• raven podložni beton, na katerem se lahko gradi,
• dober dostop in prostor za odlaganje materiala neposredno ob steni.

Delo oteži:

• loki, poševne stene, veliko vogalov, zob in niš,
• veliko prebojev in odprtin, ki jih je treba opažiti posebej,
• visoke stene, pri katerih so potrebni gradbeni oder ali delovni podesti z ograjo,
• ozek izkop, v katerem se tesar komaj obrne, in strma parcela,
• vidni beton, ki ga ne boste ometali in zahteva natančne stike ter kakovostne plošče,
• delo pozimi ali v blatu, ko je treba opaž zaščititi in beton dlje negovati.

Globlji izkopi morajo biti zavarovani pred zrušenjem, bodisi z razpiranjem bodisi z dovolj položnimi brežinami. To je vprašanje varnosti, ne le udobja, in spada v pripravo gradbišča. Pri odprtem izkopu delavec v nekaj sekundah ostane pod zemljo.

Opaž je sredi verige in nanj se veže skoraj vse. Pred njim so geodet, izkop in podložni beton. Med opaževanjem se izmenjujejo železokrivci z armaturo ter vodoinštalater in elektroinštalater, ki vgradita zaščitne cevi in ozemljitveni valjanec. Po opažu sledijo betoniranje, razopaženje, nato hidroizolacija, toplotna izolacija kleti in zasip.

Zakaj je to pomembno? Pozabljeno cev za kanalizacijo je treba po betoniranju naknadno vrtati s kronskim svedrom. Pri vodotesni steni je vsaka naknadna odprtina dodatno tveganje za zamakanje. Zato se splača, da vodoinštalater in elektroinštalater steno pregledata sama, preden se zapre druga stran opaža.

Opaž temeljev za običajno enodružinsko hišo izkušena ekipa praviloma postavi v enem do nekaj dneh, odvisno od obsega in razgibanosti. Kletne stene s sistemskim opažem se običajno izvajajo po odsekih. En odsek se opaži, zabetonira in po strditvi se opaž prestavi na naslednjega. Beton sicer po nekaj dneh prenese razopaženje, projektirano trdnost pa praviloma doseže šele po približno 28 dneh. Do takrat ga z zasipom ali drugimi konstrukcijami ne obremenjujte bolj, kot dovoli statik.

• Šibko spenjanje ali podpiranje. Beton pritiska na opaž močneje, kot se zdi, predvsem pri hitrem betoniranju in tekočem betonu. Posledica je izbočena stena ali v slabšem primeru počen opaž in beton v izkopu.
• Netesni stiki. Skozi reže izteka cementno mleko, v steni pa ostanejo gnezda, torej porozna mesta z golim agregatom. So šibkejša in prepuščajo vodo.
• Manjkajoči distančniki. Armatura leži neposredno na opažu in je po razopaženju vidna na površini. Sčasoma rjavi, beton okoli nje pa odpada.
• Opaž izven navpičnice ali osi. Majhen odmik pri temeljih se prenese v zidovje in do strehe. Zidar nato z malto in lepilom popravlja, kar bi lahko bilo ravno.
• Pozabljeni preboji. Naknadno vrtanje poškoduje armaturo, pri kleti pa ogrozi vodotesnost.
• Slab zgornji rob. Če opaž ni v vodoravni ravnini, ne bo v njej niti beton. Prvo vrsto zidakov je treba potem poravnavati z debelim slojem malte.
• Prezgodnje razopaženje. Robovi se odlomijo, površina se odtrga skupaj z desko, ob zmrzali pa beton lahko ostane trajno šibkejši.
• Brez sredstva za razopaženje. Beton se prime desk, ob razopaženju se trga površina, opaž pa je uničen.

Opaž nosilnih temeljev in sten hiše prepustite strokovnemu izvajalcu, ki dela po projektu s statiko. Nizek temelj za ograjo, vrtni zidec ali podzidek do višine približno pol metra pa zmorete tudi sami, če imate osnovno orodje in pomočnika. Ne delajte v globokih izkopih, ki niso zavarovani pred zrušenjem.

1. Zakoličiti os temelja z vrvico na količkih in preveriti prave kote, na primer z merjenjem diagonal.
2. Izkopati jarek do globine, varne pred zmrzaljo, kot jo za izbrano ograjo priporoča proizvajalec ali projekt, in poravnati dno.
3. Pripraviti deske ali vodoodporno vezano ploščo in jih na strani betona premazati s sredstvom za razopaženje.
4. Zabiti količke na zunanji strani opaža, praviloma na približno 60 do 80 cm, in nanje pribiti deske.
5. Med deske vstaviti distančnike natančne dolžine glede na širino temelja in obe strani zgoraj povezati s prečkami.
6. Z libelo in napeto vrvico preveriti navpičnost, ravnost in vodoravnost zgornjega roba.
7. Zatesniti večje reže in opaž spodaj ob tleh obsuti z zemljo, da beton ne izteka pod deskami.
8. Vstaviti armaturo po navodilih proizvajalca ograje ali po projektu in jo podložiti z distančniki.
9. Vgraditi sidra za stebričke ali zaščitno cev za kabel do vrat, če ju boste potrebovali.
10. Betonirati v plasteh, vsako prebosti s palico ali zgostiti z vibratorjem in s kladivom potrkati po deskah.
11. Površino potegniti z letvijo po zgornjem robu opaža in beton nekaj dni vlažiti ali pokriti s folijo.
12. Po nekaj dneh, odvisno od temperature, previdno razopažiti, deske očistiti in shraniti za ponovno uporabo.

Opaž prevzemite dvakrat: pred betoniranjem, ko je še vse mogoče popraviti, in po razopaženju, ko vidite rezultat. Prvi pregled opravite skupaj z vodjo gradbišča ali nadzornikom, pri večjem objektu pa tudi s projektantom statike, ki preveri armaturo.

• mere in lega opaža ustrezajo projektu in zakoličbi,
• stene opaža so navpične in ravne po vsej dolžini,
• zgornji rob je v vodoravni ravnini in na pravi višini,
• vezne palice, distančniki in opornice so vgrajeni v zadostni gostoti,
• stiki so zatesnjeni, opaž pa je spodaj ob podlagi zaprt,
• armatura ima distančnike in se nikjer ne dotika opaža,
• vse zaščitne cevi, preboji in ozemljitev so na mestu po projektu,
• notranjost opaža je čista, ploskve pa premazane s sredstvom za razopaženje,
• po razopaženju na površini ni gnezd, vidne armature ali izbočenj,
• robovi in vogali so celi, neodlomljeni,
• odprtine veznih palic so zaprte, okolica pa očiščena ostankov opaža.