Brizgana pena z odprtimi celicami v debelini 30 do 35 cm

Pena z odprtimi celicami ima po podatkih proizvajalcev toplotno prevodnost običajno okoli 0,036 do 0,040 W/(m·K). Izolira torej približno enako kot kakovostna mineralna volna. Sloj 30 do 35 cm da toplotno upornost približno 8 do 9 m²·K/W. To je raven, ki jo projektanti običajno predvidijo za strehe nizkoenergijskih in skoraj ničenergijskih hiš.

Ta debelina se najpogosteje uporablja v naslednjih primerih:

• predelava podstrešja v bivalni prostor, kjer želite streho izolirano kot pri novogradnji,
• novogradnja, pri kateri projekt predvideva nizko toplotno prehodnost strehe,
• strop pod hladnim podstrešjem, ki se brizga od zgoraj in kjer prostor nad njim debeline ne omejuje,
• zamenjava dvoslojnega sistema iz mineralne volne (med škarniki in pod njimi) z enim neprekinjenim slojem brez stikov.

Zakaj ne zadošča običajnih 20 cm? Pri dobro izolirani hiši postane streha mesto, kjer se izgubi velik del toplote, saj se topel zrak dviga. Vsakih dodatnih deset centimetrov opazite v podstrešni sobi tudi poleti, ker debelejši sloj dlje zadržuje vročino razgrete kritine. Debel sloj pa postavlja tudi večje zahteve glede konstrukcije, vlage in postopka brizganja. O tem govori preostanek članka.

Če načrtujete celovito energetsko prenovo, preverite tudi aktualne javne pozive Eko sklada. Izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu podstrešju je pogosto med podprtimi ukrepi, pogoji pa se od poziva do poziva spreminjajo.

V ceniku sta poleg te različice še dve postavki, vsaka s svojo stranjo. Kratka primerjava vam pomaga izbrati pravo:

• Pena z odprtimi celicami 20 do 25 cm: običajno se ujame v globino navadnih škarnikov brez podaljševanja. Nanese se praviloma v enem ali dveh prehodih in manj je obrezovanja. Primerna je tam, kjer zadošča običajna raven izolacije ali kjer debeline strehe ni mogoče povečati.
• Pena z odprtimi celicami 30 do 35 cm (ta različica): skoraj vedno presega globino škarnikov, zato jih je treba podaljšati ali pripraviti podkonstrukcijo. Brizga se v več prehodih s premori za ohlajanje in nastane več odrezkov. Delo traja dlje, bolj pomembna je tudi presoja vlage v konstrukciji.
• Pena z zaprtimi celicami: ima večjo gostoto in nižjo toplotno prevodnost. Skoraj ne prepušča pare in vode ter konstrukcijo deloma utrdi. Nanaša se v tankih slojih, zato se uporablja predvsem za temelje, jeklene hale, pločevinaste strehe, kleti ali mesta z malo prostora. V leseni strehi se v debelini 30 do 35 cm običajno ne uporablja, ker bi les zaprla z obeh strani in bi bila po nepotrebnem draga.

V praksi se pogosto zgodi, da naročnik naroči debel sloj, čeprav bi mu glede na globino škarnikov in ciljno raven izolacije zadoščalo 25 cm. Velja tudi obratno: tanek sloj se nabrizga v podstrešje, ki naj bi bilo glavna spalnica, poleti pa je tam vroče. Odločitev zato oprite na gradbenofizikalni izračun ali vsaj na pogovor s projektantom oziroma energetskim svetovalcem.

Debel sloj pene prekrije škarnike, kable in preboje. Kar se pozabi, se pozneje rešuje z izrezovanjem. Zato se splača pripravo opraviti temeljito.

Streha in sekundarna kritina

Streha mora biti tesna. Mesta, kjer zamaka, poškodovano kritino ali manjkajoče obrobe je treba popraviti pred brizganjem. Pena bi vodo dolgo zadrževala in zamakanje bi opazili šele čez leta. Pod kritino mora biti difuzijsko odprta folija ali druga sestava, ki jo proizvajalec pene dopušča. Na stare bitumenske lepenke na opažu se odprtocelična pena brez presoje ne sme brizgati. Para bi se pod njimi kondenzirala in les bi se navlažil.

Škarniki in njihovo podaljšanje

Običajni škarniki v enodružinskih hišah so globoki približno 14 do 20 cm. Da se sloj 30 do 35 cm nanese ravno in da se nanj pozneje pritrdi podkonstrukcija za mavčnokartonske plošče, je treba škarnike podaljšati. Na spodnji rob se pokonci pritrdijo letve ali plohi, lahko pa se uporabijo distančni nosilci z letvami. To mora tesar ali investitor narediti pred brizganjem. Les mora biti suh, po navodilih proizvajalcev pene praviloma z vlažnostjo do približno 18 do 20 %.

Elektrika, dimnik in preboji

Vse električne napeljave v strešini je treba vnaprej položiti v zaščitne cevi, doze pa namestiti tako, da ostanejo po nanosu dostopne. To delo opravi usposobljen elektroinštalater, ne ekipa za peno. Okoli dimnika se pena ne sme brizgati neposredno na tuljavo. Običajno se pusti odmik po navodilih proizvajalca dimnika in dimnikarske službe, prostor pa se zapolni z negorljivo mineralno volno. Odzračevanje kanalizacije, preboji za rekuperacijo in strešna okna morajo biti vgrajeni in obrobljeni.

Ekipa pride s kombijem, v katerem so dvokomponentni stroj, ogrevane cevi in posode s komponentami pene. Na gradbišču običajno delajo dva ali trije ljudje: brizgalec, pomočnik pri cevi in nekdo, ki obrezuje in pospravlja.

1. Prekriti okna, tla, stopnice in vse, kar se ne sme umazati. Pena se razpršuje in drobne kapljice letijo tudi več metrov daleč.
2. Preveriti temperaturo in vlago podlage in zraka. Komponente in podlaga morajo biti v območju, ki ga navaja proizvajalec. Pozimi se podstrešje pogosto dogreva.
3. Prvi prehod tik ob sekundarni kritini ali opažu. Pena zalepi stike, robove in kote ob kapni legi.
4. Premor za ohladitev. Pena pri utrjevanju sprošča toploto in pri predebelem enkratnem nanosu se lahko v notranjosti pregreje, razpoka ali porjavi. Proizvajalci zato omejujejo debelino enega prehoda, pri odprtocelični peni običajno na približno 15 do 20 cm.
5. Nadaljnji prehod ali prehodi do zahtevane debeline z majhno rezervo nad robom podaljšanih škarnikov.
6. Obrezati presežek. To se naredi z dolgo žago ali posebnim rezalnikom v ravnini škarnikov, da se nanje lahko pritrdi podkonstrukcija.
7. Preveriti debelino z vbodno sondo, dobrizgati mesta, kjer pene manjka, in pospraviti odrezke.

Pri debelini 30 do 35 cm nastane opazno več odrezkov kot pri tanjši različici. Enako pomembno je, da ima brizgalec podaljšane škarnike kot jasno vodilno ravnino. Brez nje je enakomerno debelino težko doseči.

Koliko časa traja

Za običajno podstrešje enodružinske hiše pri tanjšem sloju pogosto zadošča en delovni dan. Pri debelem sloju računajte raje z daljšim časom, lahko tudi z dvema dnevoma, ker je prehodov več in so vmes premori. Pena je na otip trdna običajno po nekaj minutah, obrezovati jo je mogoče navadno v roku ene ure. Popolnoma se utrdi v približno 24 urah. Med brizganjem in po navodilih proizvajalca še nekaj ur do približno en dan po njem naj v hiši brez zaščitne opreme ne bo nikogar, prostor pa je treba zračiti.

Pri debelem sloju se razlike med preprosto in zahtevno streho pokažejo izraziteje, zato tudi v zahtevnosti in ceni dela.

Delo olajša:

• preprosta dvokapnica z ravnimi škarniki in enakomernimi razmiki,
• škarniki, podaljšani natančno na zahtevano debelino, ki brizgalcu služijo kot merilo,
• prazno podstrešje brez pohištva, materiala in stare izolacije,
• dober dostop za cevi od kombija,
• suh les in primerna temperatura, pri kateri dogrevanje ni potrebno.

Delo oteži:

• razgibana streha s frčadami, žlotami, grebeni in veliko strešnimi okni,
• veliko prebojev in doz, ki jih je treba obiti in zaščititi,
• stara izolacija, ki jo je treba najprej odstraniti in odnesti,
• neravni ali zviti škarniki, ki zahtevajo več obrezovanja,
• visoko in strmo podstrešje, kjer se dela z odra ali premičnega delovnega odra,
• zima, ko je treba prostor in komponente dlje dogrevati.

Pena z odprtimi celicami prepušča vodno paro, zato ji pravijo tudi difuzijsko odprta. To je prednost, saj morebitna vlaga iz lesa lahko počasi izsuši. Pri debelini 30 do 35 cm pa je pomembno, kje v sestavi se para kondenzira. Pozimi gre topel vlažen zrak iz notranjosti navzven in se lahko ob hladni sekundarni kritini kondenzira.

Mnenja proizvajalcev se razlikujejo. Nekateri pri primerni sestavi parne zavore ne zahtevajo, drugi jo priporočajo zlasti pri debelih slojih in v prostorih z višjo vlago, kot so kopalnice. Zanesljiva rešitev je gradbenofizikalna presoja sestave po veljavnih standardih SIST EN. Projektant ali energetski strokovnjak v njej izračuna, ali je parna zavora potrebna in kakšna. Če se vgradi, se namesti na obrezano peno pod podkonstrukcijo za mavčnokartonske plošče, njeni stiki in priključki na zidove pa se zlepijo.

Na prezračevanje pod kritino ne smete pozabiti. Pena ne sme zamašiti zračnega sloja ob kapu niti ob slemenu, sicer vlaga izpod kritine ne more uiti. Pri strehi z opažem in folijo se prezračevani sloj rešuje nad opažem. Pri strehi samo s folijo na škarnikih pa je treba paziti, da pena folije ne izboči proti kontraletvam.

Monterji suhomontažnih sten lahko običajno začnejo naslednji dan, ko je pena utrjena in pregledana. Podkonstrukcijo sidrajo v podaljšane škarnike, ne v peno. Kabli ostanejo v zaščitnih ceveh, doze naj bodo označene, da jih pri oblaganju nihče ne prekrije.

• Predebel en prehod: pena se v notranjosti pregreje in razpoka, kar se pokaže z vonjem ali votlinami, ki jih pri obrezovanju ni videti.
• Brizganje na vlažen les: pena se slabo oprime in ob robovih škarnikov nastanejo reže. Les pod peno počasi suši in lahko splesni.
• Neenakomerna debelina: v kotih ob kapni legi in ob strešnih oknih je pene pogosto manj. Pozimi se tam pojavijo hladna mesta, na mavčnokartonskih ploščah pa temni madeži.
• Odstop od škarnikov: pena se pri utrjevanju nekoliko skrči in pri slabi podlagi vzdolž škarnika nastane reža. Termovizijska kamera jo pokaže kot hladen pas.
• Pena na neprimerni foliji ali lepenki: kondenzacija vlage in moker opaž, kar se odkrije šele pri popravilu strehe.
• Zalite doze in svetila: elektroinštalater mora nato peno izrezovati in izolacija ni več neprekinjena.
• Pena tik ob dimniku: to je požarno tveganje in resna pomanjkljivost pri dimnikarskem pregledu.
• Zalit zračni sloj ob kapu: vlaga pod kritino, ivje in v slabšem primeru poškodovane letve.
• Pregloboko obrezovanje: namesto 30 cm ostane v nekaterih poljih nekaj centimetrov manj, kar je mogoče ugotoviti le z merjenjem.

Samo brizganje pene ni delo za laika. Zahteva poseben stroj, zaščito dihal in izkušnje s kemično reakcijo. Pripravo pa lahko opravite sami in ekipi prihranite čas. Električne napeljave prepustite elektroinštalaterju, pri delu pod strmo streho pa poskrbite za varno stojišče.

1. Popolnoma izprazniti podstrešje, vključno s shranjenimi stvarmi in ostanki materiala.
2. Odstraniti staro izolacijo in jo odnesti v zaprtih vrečah. Delati z zaščitno masko, očali in rokavicami. Ob sumu na azbest dati material oceniti strokovnjaku in se ga ne dotikati.
3. Pomesti in posesati prah s škarnikov, kapne lege in opaža.
4. Pregledati streho od znotraj med dežjem ali po njem in označiti vsako mesto, kjer zamaka.
5. Preveriti vlažnost lesa z vlagomerom na več škarnikih in rezultate zapisati.
6. Preveriti, ali so podaljški škarnikov trdno pritrjeni in poravnani v eni ravnini.
7. Fotografirati vse električne napeljave, doze in preboje, preden jih prekrije pena.
8. Zagotoviti dostop za kombi in cevi ter se dogovoriti za vir elektrike po zahtevah ekipe.
9. Načrtovati, kje bodo stanovalci, otroci in živali med brizganjem in približno en dan po njem.

Končano peno prevzemite pred montažo parne zavore in mavčnokartonskih plošč, ko je vse še vidno. Brizgalca prosite, naj pred vami s sondo izmeri debelino na več mestih, predvsem v kotih, ob kapni legi in okoli strešnih oken. Če prevzem poteka pozimi, se splača tudi termovizijsko snemanje, ki odkrije hladne pasove. Pri novogradnji z zahtevo po zrakotesnosti sledi še test zrakotesnosti, ki se izvede šele po vgradnji parne zavore.

• debelina pene ustreza dogovorjenim 30 do 35 cm tudi v kotih in ob prebojih,
• pena je neprekinjena, brez razpok, votlin in rjavih pregretih mest,
• vzdolž škarnikov in ob zidovih ni rež,
• površina je obrezana v ravnino podaljšanih škarnikov,
• zračni sloji ob kapu in slemenu so prosti,
• okoli dimnika je upoštevan odmik in zapolnitev z negorljivim materialom,
• električne doze in preboji so dostopni in označeni,
• okna, tla in stopnice so očiščeni ostankov pene,
• odrezki so odpeljani ali je dogovorjeno, kdo jih odstrani,
• imate tehnični list pene ter podatek o debelini in površini, ki se vpiše v prevzemni zapisnik.