Montaža kontraletev na strehi

Kontraletve imajo tri naloge. Prva in najpomembnejša je prezračevanje. Med sekundarno folijo in kritino mora ostati reža, po kateri se zrak pretaka od kapi proti slemenu. Ta zračni sloj odvaja vlago, ki iz podstrešja prehaja skozi folijo, in hkrati suši vodo, ki pride pod kritino ob močnem vetru ali snegu. Višina kontraletve je zato hkrati višina prezračevalne reže.

Druga naloga je mehanska. Kontraletva po celi dolžini pritisne difuzijsko folijo ob špirovec, zato je veter ne dvigne in folija se ne trga okoli žebljev. Na kontraletve se nato pribijejo letve, ki nosijo kritino.

Tretja naloga je izravnava ravnine. Špirovci na starejših strehah, pa tudi na novih iz slabšega lesa, pogosto niso v isti ravnini. Kontraletve je mogoče podložiti ali prilagoditi tako, da letve in pozneje kritina ležijo ravno. Če ta korak izpustite, valovite kritine pozneje ni mogoče popraviti, ne da bi jo razstavili.

Zakaj ne bi letev pribili kar neposredno na špirovce? Ker bi ležale naravnost na foliji. Voda, ki teče po foliji, bi se ustavljala na vsaki letvi, folija pod letvijo se ne bi mogla posušiti in zrak ne bi imel kod krožiti. Prav kontraletve omogočajo, da voda po foliji prosto odteče do kapi.

V ceniku NUMIQ najdete tri sorodne postavke. Vsaka ima svojo stran, zato je dobro vedeti, v čem se razlikujejo:

• Montaža kontraletvanja (ta stran): samo letvice vzdolž špirovcev, čez folijo ali čez obstoječi opaž. Površina se obračuna v m² strehe. Letvanje pod kritino ni vključeno.
• Montaža letvanja pod kritino iz strešnikov: prečne letve na kontraletvah, z razmikom, ki ga določa konkretni strešnik ali skodla. Zajema razmike letev, kapno in slemensko letev ter letve ob zajetih žlebovih.
• Letvanje in kontraletvanje streh (skupaj): oba sloja hkrati, ena ekipa, delo poteka brez prekinitve.

Samostojno kontraletvanje je smiselno v teh primerih:

• streho želite čim prej začasno zapreti s folijo in kontraletvami, kritina pa pride šele čez nekaj tednov, na primer zaradi dobave strešnikov,
• pod pločevinasto kritino se izvede poln opaž, kontraletve pa služijo prezračevanju med opažem in folijo ali nosijo sam opaž,
• letvanje bo izvedel krovec skupaj s kritino, ker želi razmik letev določiti sam glede na konkretni strešnik,
• izvaja se nadšpirovčna toplotna izolacija in kontraletve se sidrajo z dolgimi vijaki skozi izolacijske plošče, kar je ločeno in zahtevnejše delo,
• pri prenovi ostane prvotni opaž z novo folijo in kontraletve se montirajo nanj.

Če vam streho od folije do kritine dela eno podjetje in nič ne čaka, je skupna postavka praviloma bolj praktična. Ekipa ne prihaja večkrat, ne postavlja in ne podira zavarovanja po večkrat, za kakovost obeh slojev pa odgovarja ena oseba.

Kontraletve se montirajo šele na koncu določene faze del. Če tisto, kar je pod njimi, ni dokončano, ekipa bodisi čaka bodisi sklepa kompromise, ki se pozneje maščujejo.

• Ostrešje pregledano in popravljeno. Poškodovane, trhle ali povešene špirovce je treba zamenjati ali ojačati, preden se nanje položi folija. Pod kontraletvo nihče ne bo več ničesar videl.
• Zaščita lesa. Če staro ostrešje zaščitite proti insektom in glivam, mora biti premaz nanesen in suh.
• Difuzijska folija. Ali je že položena ali pa jo ista ekipa položi tik pred kontraletvami. Folija se polaga vodoravno od kapi navzgor, s preklopi po navodilih proizvajalca, in ne sme dolgo ostati nepokrita. Večina folij prenese sonce le omejen čas, ki ga navaja proizvajalec.
• Kap. Kapna pločevina ali odkapnik, na katerega se folija priključi, naj bo nameščen, da voda s folije odteče v žleb in ne na zid.
• Preboji. Dimnik, odzračevanje kanalizacije, strešna okna in izstopne lopute naj imajo vsaj označen položaj, da se lahko kontraletve okoli njih pravilno prekinejo.
• Oder in zavarovanje. Oder ob kapi ali drug sistem zaščite pred padcem, dostop za material in prostor za suho skladiščenje lesa.

Pri strehi na večstanovanjski stavbi se termin, postavitev odra in dostop do podstrešja uskladijo z upravnikom, da so etažni lastniki pravočasno obveščeni in da hodniki ali dvorišče niso nepričakovano zasedeni.

Preverjanje ravnine špirovcev

Tesar najprej napne vrvico ali prek več špirovcev položi dolgo letev in ugotovi, kje špirovci izstopajo in kje so ugreznjeni. Pri novem ostrešju iz skobljanega lesa so razlike majhne, na starih strehah pa se najdejo špirovci, ki so povešeni tudi za nekaj centimetrov. Tu se odloči, kje bo treba kontraletvo podložiti in kje poravnati.

Polaganje kontraletve in tesnilni trak

Kontraletva se položi natančno v os špirovca, ne poleg njega. Pri majhnem naklonu, pri daljšem začasnem pokritju ali kadar to zahteva proizvajalec folije, se pod kontraletvo ali na njeno spodnjo stran nalepi tesnilni trak. Ko žebelj prebije trak, se ta zatesni okoli stebla, zato voda skozi luknje ne pronica v izolacijo.

Pritrjevanje

Kontraletva se pribije ali privije v špirovec v enakomernih razmikih, praviloma približno na vsakih 30 do 50 cm, odvisno od projekta in obremenitve. Žebelj ali vijak mora segati dovolj globoko v špirovec. Uporabljajo se pocinkani žeblji, pogosto z obročastim steblom, ki bolje drži. Pri nadšpirovčni izolaciji se uporabljajo sistemski vijaki predpisane dolžine, vgrajeni pod predpisanim kotom.

Stikovanje in izravnava

Kontraletve se stikujejo čelno, vedno nad špirovcem. Pri ugreznjenih špirovcih se pod kontraletvo vstavijo podložke ali pa se uporabi višja kontraletva, razliko pa se nato fino poravna. Ravnino tesar sproti preverja z vrvico, napeto med skrajnima kontraletvama.

Kap, sleme in preboji

Ob kapi se kontraletve zaključijo tako, da med folijo in kritino ostane odprt dovod zraka. Odprtino se pozneje zaščiti s prezračevalno mrežico proti pticam in insektom. Ob slemenu se kontraletve odrežejo tako, da zrak lahko izstopi skozi prezračevano sleme. Okoli strešnih oken, dimnikov in frčad se kontraletve prekinejo z zadostno režo, da zrak oblije oviro in ne nastane zaprt žep brez prezračevanja.

Zajeti žlebovi in grebeni

Na štirikapnih in razgibanih strehah se kontraletve ob grebenih in zajetih žlebovih poševno prirežejo. V zajetem žlebu se pogosto doda pomožna kontraletva ali deska pod žlebno pločevino. Tu se pokažejo izkušnje ekipe: vsak rez mora sesti, folija v zajetem žlebu pa ne sme ostati napeta kot boben.

Les

Kontraletve so iz smrekovega ali borovega lesa, praviloma impregniranega proti insektom in glivam. Les mora biti suh, približno z vlažnostjo do 20 %, raven in brez velikih izpadajočih grč. Moker les se na strehi zvija, krči in rahlja žeblje. Če kontraletve prispejo vlažne, jih je smiselno skladiščiti pod streho z vmesnimi letvicami, da se posušijo.

Višina in prerez

Na enodružinskih hišah se praviloma uporabljajo kontraletve višine približno 40 do 60 mm in širine okoli 50 do 60 mm. Višja kontraletva pomeni večjo prezračevalno režo. To potrebujete predvsem pri dolgih špirovcih, majhnem naklonu, razgibani strehi z veliko preboji in pri bivalnem podstrešju. Odločilno je, kar predpiše projekt ter proizvajalec kritine in folije. Širina kontraletve pa mora zadostovati za varno pribijanje letev.

Pritrdilni material in tesnjenje

• Žeblji: pocinkani, gladki ali obročasti, zadostne dolžine. Pri tankih kontraletvah na šibkih špirovcih se raje uporabijo vijaki.
• Tesarski vijaki: pri višjih kontraletvah, pri podlaganju in pri prenovi, kjer bi udarci kladiva rahljali star les ali omet v podstrešju.
• Sistemski vijaki za nadšpirovčno izolacijo: dolgi vijaki s preverjenim sidranjem, vgrajeni po shemi proizvajalca.
• Tesnilni trak pod kontraletve: penast ali butilni, tam kjer folija dlje ostane brez kritine ali kjer je naklon majhen.

Kontraletve na opažu in pod pločevino

Pri polnem opažu z bitumenskim trakom ali folijo se kontraletve sidrajo skozi opaž v špirovce, ne samo v deske. Pod pločevinasto kritino na opažu kontraletve ustvarijo prezračevano režo. Brez nje se na spodnji strani pločevine nabira kondenz, ki kaplja v podstrešje.

Nobena streha ni enaka drugi. Ista površina je lahko opravljena hitro ali pa zahteva bistveno več časa in previdnosti. Delo olajša:

• preprosta dvokapnica z dolgimi ravnimi ploskvami,
• novo, ravno ostrešje iz skobljanega lesa,
• varen dostop in postavljen oder,
• malo prebojev in strešnih oken,
• že položena folija in material, pripravljen na gradbišču.

Delo podaljša in oteži:

• štirikapnice, zajeti žlebovi, frčade in grebeni, kjer je treba vsako kontraletvo prirezati,
• strm naklon in velika višina, ki zahtevata temeljitejše varovanje,
• staro, neravno ostrešje, kjer se kontraletve podlagajo skoraj na vsakem metru,
• nadšpirovčna izolacija z dolgimi vijaki in natančno razporeditvijo,
• montaža čez obstoječi opaž, kjer je treba poiskati položaj špirovcev,
• veliko prebojev, dimnikov in oken,
• slabo vreme, veter in dež, ko se na strehi ne da ali ne sme delati.

Kontraletvanje leži sredi celotne strešne sestave. Pred njim so tesarji z ostrešjem, morda izolaterji z nadšpirovčno izolacijo in klepar s kapno pločevino. Za njim pridejo letvanje, krovec, klepar z obrobo dimnika in vgradnja strešnih oken.

Uskladiti je treba predvsem naslednje:

• Višino kontraletve s krovcem. Vpliva na višino kapi, priključek na žleb in višino slemena.
• Položaj strešnih oken. Proizvajalci oken imajo lastna navodila za priključek folije in odvod vode nad oknom.
• Izolacijo podstrešja. Če se mineralna volna od spodaj vstavlja med špirovce, ne sme potiskati folije v prezračevalno režo. Folija se takrat izboči med kontraletve in zmanjša prerez prezračevanja. Ko je izolacija vgrajena, sledi spodnja obloga, na primer iz mavčnokartonskih plošč.
• Strelovod in antene. Njihovi nosilci se pogosto sidrajo skozi kritino v letve in kontraletve. O njih je dobro vedeti vnaprej.

Če hišo hkrati obnavljate tudi drugače, na primer s toplotno izolacijo fasade, se splača preveriti, ali na energetsko prenovo strehe in podstrešja vpliva katera od spodbud. Eko sklad občasno objavlja razpise za energetsko učinkovito prenovo; pogoje preverite v aktualnem razpisu, preden začnete z deli.

Večina napak pri kontraletvanju ni vidna takoj po montaži. Pokažejo se po prvi zimi, včasih šele po nekaj letih.

• Prenizka kontraletva. Prezračevalna reža ne zadošča, vlaga se nabira pod kritino, letve plesnijo, v podstrešju pa se na mavčnokartonskih ploščah pojavijo madeži.
• Zaprt dovod ali odvod zraka. Ob kapi režo zapolnijo malta, pločevina ali pregosta mrežica, ob slemenu manjka prezračevano sleme. Zrak nima kod krožiti, čeprav so kontraletve dovolj visoke.
• Kontraletva izven osi špirovca. Žebelj gre samo skozi folijo in izolacijo. Kontraletva se sčasoma zrahlja, folija pa je preluknjana.
• Prekratki ali nepocinkani žeblji. Rjavijo, popuščajo, kritina se ob močnem vetru premika.
• Manjkajoč tesnilni trak tam, kjer je bil potreben. Pri začasnem pokritju voda ob žebljih pronica v izolacijo in tega nihče ne opazi, dokler se na stropu ne pojavi madež.
• Neprekinjene kontraletve pod strešnim oknom. Nad oknom nastane zaprt prostor brez prezračevanja, okoli okna se zadržuje vlaga in les trpi.
• Vlažen les. Kontraletve se zvijejo, ravnina se pokvari in strešniki tvorijo vidne valove.
• Neporavnani špirovci. Ko streho pogledate poševno, so vidne udrtine in izbokline. Popraviti jih je mogoče samo s prekladanjem kritine.
• Poškodovana folija med montažo. Hoja po foliji med špirovci, padlo orodje, prebod pri prirezovanju. Drobne razpoke je treba takoj zalepiti s trakom, ki je namenjen tej foliji.

Montaža kontraletev je delo na višini, na poševni ploskvi, pogosto na foliji, ki je ob vlagi spolzka. Zahteva oder ali drugo zaščito pred padcem, varovanje in izkušnje z gibanjem po ostrešju. Zato tega dela tu ne opisujemo kot dela za domače mojstre. Če želite ekipi olajšati delo, lahko sami pripravite prostor okoli hiše, poskrbite za suho skladiščenje lesa, izpraznite podstrešje, da ga je mogoče pregledati od spodaj, in termin dogovorite tako, da folija ne ostane dolgo nepokrita.

Koliko časa traja? Na preprosti dvokapnici enodružinske hiše ekipa dveh do treh tesarjev kontraletvanje praviloma opravi v enem do dveh dneh. Pri štirikapnici s frčadami, neravnim ostrešjem ali nadšpirovčno izolacijo lahko traja nekajkrat dlje. Pri kontraletvanju se ne čaka na nič, nič se ne strjuje in ne suši. Zamudo pa lahko povzroči vreme, ker se na mokri foliji ne dela varno.

Preden tesarji odidejo in pridejo letve ter kritina, se splača streho pregledati z odra in od spodaj s podstrešja:

• vsaka kontraletva leži v osi špirovca in je trdna, ob pritisku se ne premakne,
• žeblji ali vijaki so v enakomernih razmikih in so pocinkani,
• stiki kontraletev so nad špirovcem, čelni, brez večjih rež,
• višina kontraletev ustreza projektu ali dogovoru s krovcem,
• ravnina strehe je ob pogledu ob vrvici brez vidnih valov,
• ob kapi je prost dovod zraka in folija vodi vodo v žleb,
• ob slemenu je pušćen prostor za odzračevanje,
• okoli strešnih oken, dimnikov in frčad so kontraletve prekinjene z režo za pretok zraka,
• tam, kjer je bil dogovorjen tesnilni trak, je ta res nalepljen,
• folija ni raztrgana, preluknjana ali izbočena v prezračevalno režo,
• s podstrešja niso vidni žeblji, ki so zgrešili špirovec,
• les je suh, impregniran in se ne zvija,
• odpadki, obrezki in žeblji so pospravljeni s strehe in okoli hiše.