Kleparska dela: cena na tekoči meter 2026 in postopek montaže

Klepar dela s tanko kovinsko pločevino in z izdelki, ki jih iz nje oblikuje. Na družinski hiši skrbi predvsem za žlebove in odtočne cevi, obrobe okenskih polic, atik in zidcev, obrobe dimnikov, strešnih oken in raznih prebojev, pa tudi za pločevinaste kritine, ki se spajajo s stoječim zgibom. Krovec položi samo kritino: opečno ali betonsko, skodle ali trapezno pločevino. Meja med obrtema je tanka. Obroba dimnika ali notranji žleb, kjer se stikata dve strešini, nastaja skupaj s kritino, in eno brez drugega preprosto ne deluje.

Zato se splača že pred začetkom del dogovoriti, kdo odgovarja za kateri detajl. V praksi se pogosto zgodi, da krovec položi kritino, klepar pa pride šele mesec kasneje. Obrobo potem samo prilepi ali zatesni s silikonom na že položeno kritino. Nekaj sezon to zdrži, nato kit otrdi, odstopi in voda najde pot pod kritino. Kadar dela ena ekipa ali se obe obrti držita skupnega časovnega načrta, se obroba vstavi pod kritino in prekrije tako, kot to predpisuje proizvajalec sistema.

V Sloveniji boste pogosto naleteli na pocinkano pločevino, golo ali z barvnim premazom, ki ji pravimo barvno prevlečena ali plastificirana pločevina. Barvna plast ščiti cink pred vremenom, a se pri krivljenju in rezanju lahko poškoduje. Rezane robove in praske je zato treba premazati s popravno barvo, ki jo priporoča proizvajalec. Če to izpustite, se rja s teh mest počasi širi pod premaz.

Titancink je zlitina cinka z majhnim deležem titana in bakra. Na površini sam ustvari zaščitno patino, in ko ga opraskate, se patina sčasoma obnovi. Spaja se z mehkim spajkanjem s kositrom, zato imajo tudi zahtevne oblike lahko vodotesne spoje. Ima pa eno posebnost: ne mara mraza. Proizvajalci običajno navajajo, da je treba material, ki je hladnejši od približno 10 °C, pred krivljenjem segreti, sicer lahko v pregibu poči.

Baker boste videli predvsem na zgodovinskih in reprezentativnih stavbah, na primer na cerkvenih zvonikih in starih mestnih hišah. Po montaži najprej porjavi, značilna zelena patina pa pride počasi, običajno šele po mnogih letih, odvisno od zraka v okolici. Aluminij je lahek in ne rjavi, vendar se ne sme neposredno dotikati sveže malte, betona ali apnenega ometa. Njihova bazična vlaga ga razjeda. Če vam police vgrajujejo v toplotno izolacijo fasade ali omet, imejte to v mislih.

Če se dve različni kovini dotikata in je ob tem vlažno, nastane galvanski člen. Manj žlahtna kovina potem hitreje korodira. Cink, pocinkana pločevina in aluminij so v primerjavi z bakrom manj žlahtni. Malokdo pa ve, da neposreden stik sploh ni potreben. Voda, ki teče z bakrene strehe ali bakrene obrobe, s seboj nosi raztopljene bakrove ione. Ko pade na pocinkan žleb pod njo, v njem postopoma izjeda drobne točkaste jamice.

Pravilo je torej preprosto: baker je lahko v smeri toka vode pod cinkom ali aluminijem, nikoli nad njima. Pri obnovi starejših hiš se to krši precej pogosto. Na prvotni bakreni detajl se priključi cenejši pocinkan žleb, spoj je videti v redu, po nekaj letih pa se na dnu žleba pojavijo majhne luknjice. Podobno titancinku škoduje mesto pod starimi bitumenskimi trakovi, s katerih lahko odteka kisla voda. Proizvajalci tam priporočajo zaščitni premaz ali drug material.

Velikost žleba in število odtočnih cevi sta odvisna od tega, kolikšno površino strehe žleb odvodnjava (upošteva se tlorisna površina, ne površina poševne strešine), in od tega, kako močni nalivi so na vašem območju. V Sloveniji so razlike velike: na zahodu države in v hribovitih predelih so poletni nalivi pogosto bistveno močnejši kot drugod. V trgovini najdete žlebove, označene s premerom ali razvito širino pločevine, odtočne cevi pa s premerom. Vsak proizvajalec ima preglednice, iz katerih razberete, kolikšno površino strehe določen žleb in cev zanesljivo zmoreta. Pri običajni strehi ocena na oko navadno uspe. Pri velikih površinah, strmih strehah in dolgih kapih pa se konča tako, da voda ob poletni nevihti teče čez rob.

Padec, kljuke in dilatacija

Žleb mora padati proti kotličku, po navodilih proizvajalcev običajno za nekaj milimetrov na meter. Imate dolg kap? Namesto večjega padca je pametneje dodati še eno odtočno cev. Močno nagnjen žleb se na fasadi vidi, na oddaljenem koncu pa ostane visoko nad kapom.

Razmik med kljukami določi proizvajalec, večinoma do enega metra, v krajih z veliko snega, na primer na Gorenjskem ali Koroškem, še manj. Kovinski žleb se ob spremembah temperature podaljšuje in krajša. Dolge ravne odseke zato razdelimo z dilatacijskim elementom ali pa odtočno cev postavimo tako, da se žleb lahko prosto premika na obe strani. Dilatacije se glede na material in proizvajalca izvedejo približno na vsakih 10 do 15 metrov.

Mislite tudi na sneg. S strehe brez snegobranov zdrsne naenkrat in lahko odtrga žleb skupaj s kljukami. Snegobrani nad kapom tako ne varujejo le ljudi pod streho, temveč tudi same žlebove.

Zunanja okenska polica ima eno samo nalogo: vodo z okna odvesti čim dlje od fasade. Potrebuje padec navzven, odkapni nos, ki sega pred površino fasade, in stranske zaključke, ki pločevini dovolijo, da se razteza. Če pločevino trdno vzidate v špaleto brez dilatacije, se ob temperaturnih spremembah zvije. Ob stranskih koncih nato poka omet in skozi razpoke zateka voda v izolacijo.

Pri toplotni izolaciji fasade polica ni samostojno delo za konec, ampak del fasadnega sistema. Vgradi se v pravem zaporedju: pod spodnji profil okna ali v priključno letev, in to še pred zaključnim ometom. Stare kratke police po izolaciji ne segajo čez novo debelino izolacije, zato voda teče naravnost po ometu. Značilen rezultat so temne proge pod okni in izolacija, ki postopoma vlaži. Če obnovo fasade načrtujete s pomočjo spodbude Eko sklada, se pozanimajte, kaj vse obnova vključuje, in police vključite v načrt že od začetka, ne šele ob koncu del.

Dimnik stoji trdno, streha okoli njega pa se rahlo premika. Obroba zato ne sme biti hkrati trdno povezana z dimnikom in s kritino. Obnese se rešitev iz dveh delov. Obroba se potegne po plašču dimnika in vstavi pod kritino, od zgoraj pa jo prekrije ločena pokrivna letev, vgrajena v utor v dimniku. Obrtniška pravila navajajo višino obrobe nad kritino običajno okoli 15 cm.

Za širšim dimnikom se voda s strehe nabira, tam se zadržujeta tudi sneg in listje. Pri večji širini dimnika se zato za njim izdela sedlo, ki vodo razdeli na obe strani. S tal se tega detajla ne vidi, in prav zato ga pri cenenih izvedbah radi izpustijo. Enaka načela veljajo za strešna okna, prezračevalne cevi in preboje za sončno elektrarno. Tam se prednostno uporabljajo sistemski obrobni kompleti proizvajalca.

Obroba atike mora imeti padec proti strehi, da voda ne teče po fasadi. Pločevina se pritrdi s sponkami ali z neprekinjenim profilom, ne z vijaki skozi vodoravno ploskev. Vsaka luknja v zgornji ploskvi je mesto, kjer lahko zateka. Spoji se glede na material izvedejo z zgibom, s prekrivanjem s tesnilom ali s spajkanjem.

Kritina s stoječim zgibom se spaja s pokončnimi pregibi, ki se zapirajo ročno ali strojno. Na podlago se pritrdi s skritimi sponkami, fiksnimi in drsnimi, da se pločevina lahko razteza. Marsikdo misli, da je taka kritina primerna tudi za povsem ravno streho. Ni tako. Proizvajalci določajo najmanjši naklon, običajno nekaj stopinj, pri majhnem naklonu pa zahtevajo dvojni stoječi zgib, tesnilni trak in primerno podložno plast. Pod pločevino je treba poskrbeti tudi za prezračevanje ali ločilno plast, sicer kondenzirana vlaga pločevino poškoduje od spodaj.

V večstanovanjski stavbi streha in fasada spadata med skupne dele, zato o posegih na njih odločajo etažni lastniki, običajno prek upravnika. Če v bloku opazite zamašen žleb ali odstopljeno obrobo, to sporočite upravniku, ne lotevajte se popravila sami.

Na mnogih hišah je kovinski žlebni sistem povezan s strelovodom, ali pa odtočne cevi potekajo tik ob njem. Pri zamenjavi žlebov in cevi se prevodna povezava ne sme prekiniti, prav tako ne smete odstraniti sponk. Kakršne koli spremembe na strelovodu in njegov poznejši pregled sme opraviti samo usposobljen elektroinštalater z ustrezno strokovno usposobljenostjo za strelovodne naprave.

Deževnica običajno ne sodi v kanalizacijo za odpadne vode. V Sloveniji jo pri hišah pogosto speljejo v ponikovalnico na lastnem zemljišču ali zbirajo v rezervoarju za zalivanje vrta. Preden spremenite potek odtočnih cevi, preverite, kam voda dejansko teče, in pri lokalnem komunalnem podjetju vprašajte, kakšne so možnosti na vaši lokaciji. Ponikovalnica mora biti dovolj oddaljena od temeljev, da voda ne zamaka kleti. In še nekaj: delo na strehi je delo na višini. Izvajalec mora zagotoviti zaščito pred padcem v skladu s predpisi o varnosti pri delu.

Če imate hišo z nizkim kapom, redno čiščenje žlebov zmorete tudi sami. Pri višjih hišah, strmih strehah ali kadar je treba splezati naravnost na streho, delo prepustite podjetju, ki ima opremo za delo na višini. Čiščenje je smiselno vsaj jeseni, ko odpade listje, in spomladi.

1. Postaviti lestev na trdno in ravno podlago, jo zavarovati pred zdrsom in prositi drugo osebo, da jo pridrži.
2. Odstraniti listje, iglice in nanose iz žleba z roko v rokavici ali s plastično lopatico, ne s kovinskim orodjem, ki opraska površino.
3. Očistiti sito ali košarico lovilca listja v kotličku nad odtočno cevjo.
4. Žleb sprati s cevjo od oddaljenega konca proti kotličku in opazovati, ali voda teče enakomerno in nikjer ne zastaja.
5. Preveriti prehodnost odtočne cevi in pri počasnem odtoku zamašitev sprostiti od spodaj skozi čistilni kos ali peskolov.
6. Očistiti peskolov pri tleh in iz njega odstraniti usedli pesek s kritine ter ostale nečistoče.
7. Pregledati kljuke, spoje in objemke ter si zapisati mesta z rjo, ohlapnimi deli ali kapljanjem, ki jih mora popraviti klepar.

Kleparske detajle preglejte še preden razstavijo gradbeni oder. Najbolj zgovoren je pregled med pravim dežjem, sicer jih preizkusite z vodo iz cevi. Pri prevzemu preverite naslednje točke:

• voda iz žleba odteka proti kotličkom in po dežju v žlebu ne zastaja,
• kljuke so v enakomernem razmiku po navodilih proizvajalca in žleb se pod pritiskom roke ne upogiba,
• spoji, vogali in čela žleba ne kapljajo, na dolgih odsekih je vgrajena dilatacija,
• odtočne cevi so navpične, objemke trdne, cevi pa se iztekajo v peskolov ali stran od temeljev,
• pri strelovodu je prevodna povezava ohranjena in izvajalec vas je opozoril na potreben pregled,
• okenske police imajo padec navzven, odkapni nos pred fasado in stranske zaključke, ki omogočajo dilatacijo,
• obroba dimnika je potegnjena nad kritino in prekrita s pokrivno letvijo, ne le zakitana,
• atike imajo padec proti strehi in na vodoravni ploskvi ni vidnih vijakov,
• na rezanih robovih barvne pločevine premaz ni odstopil, baker pa ni vgrajen nad cinkom ali aluminijem,
• izvajalec vam je predal podatke o uporabljenem materialu, proizvajalcu sistema in garancijskih pogojih.

Sorodna dela: Obloga fasade s kotnim stoječim zgibom, Montaža podkapnega žleba, Montaža odtočne cevi za žleb