Cenik 2026 · Slovenija

Brizgana penasta izolacija z zaprto celično strukturo

Brizgana penasta izolacija z zaprto celično strukturo je trda PUR pena, ki jo izvajalec nabrizga neposredno na streho, zid ali temelje. Okvirna cena je 17,70 € na m². Odločata predvsem debelina sloja in razgibanost površine.

Posodobljeno 09/2026·9 min read·4 price list items
Cena standardnega dela
17,70 €/ m²
Okvirni razpon
14,16 € - 23,00 €
Stanovanje 60 m²
2655,00 €
Cena velja samo za to posamezno delo - brez materiala in brez pripravljalnih del. Ni cena celotnega posla.
Izračunaj mojo prenovo
Posodobljene cene
Vsebina strani

Cenik gradbenih del: Brizgana penasta izolacija z zaprto celično strukturo

Vnesite količine in cena se takoj preračuna. Raven cen: Slovenija. Cene lahko prilagodite v ceniku.

Kleparska dela4 postavk

Vse prikazane cene so brez DDV. Cena dela vključuje samo delo. Cena z materialom doda pomožni material (lepilo, osnovni premaz, kite, pritrdilni material). Stenske in talne ploščice, talne obloge, barvo in sanitarno opremo izbere in kupi naročnik, v ceni niso zajeti.

PostavkaEnotaCena / enotoKoličinaSkupaj

Izolacija cena

Izolacija s poliuretansko peno - zaprtoceličnam²17,70 € / m²m²vnesite količino-
Izolacija s poliuretansko peno - odprtocelična (20-25 cm)m²m²-
Izolacija s poliuretansko peno - odprtocelična (30-35 cm)m²m²-
Vpihana izolacija podstrešja in votlih sten iz steklene volnem²15,60 € / m²m²vnesite količino-
Skupaj za delo
- vnesite količino
Ustvari ponudbo iz cenika →

Kaj je trda brizgana pena in kje se uporablja

Gre za trdo poliuretansko peno, ki jo specializirano podjetje nabrizga na strop, ostrešje, zid ali temelje. Pena se na mestu razpne in hitro strdi. Nastane neprekinjen sloj brez stikov, ki dobro izolira in skoraj ne vpija vode. Za razliko od plošč ali volne nima stikov, skozi katere bi uhajala toplota. Zapolni tudi nepravilne oblike in okolico prebojev.

Trda pena je primerna povsod, kjer potrebujete izolacijo, ki je odporna proti vodi in mehansko trdna:

  • poševne strehe in mansarde, kjer pena zapolni prostor med škarnicami in zatesni tudi zahtevne detajle okoli dimnika in strešnih oken,
  • ravne strehe, kjer se pena nabrizga od zunaj in nato zaščiti s premazom ali dodatnim slojem,
  • temelji, cokli in spodnji del objekta v stiku z zemljino ali z odbito vodo,
  • hale, skladišča, kmetijski objekti in hladilnice, kjer je treba hitro izolirati velike površine pločevinastih ali betonskih konstrukcij,
  • razgibane konstrukcije, kjer se plošče težko režejo in bi nastalo veliko stikov.

Če potrebujete predvsem zvočno izolacijo v suhem notranjem prostoru, na primer v predelni steni ali v medetažnem stropu, trda pena ni najboljša izbira. Tam se bolje obneseta mehka pena ali mineralna volna, pri težje dostopnih votlih delih pa tudi vpihovana izolacija podstrešja in votlih sten.

Pena z odprto in zaprto strukturo: primerjava in slabosti

Brizgana PUR pena nastane z mešanjem dveh tekočih komponent, poliola in izocianata. Zmešata se šele v brizgalni pištoli, masa se takoj speni in v nekaj sekundah strdi. Od receptury in gostote je odvisno, kakšne celice nastanejo v peni.

  • Zaprta struktura (trda pena): celice so zaprte in napolnjene s plinom. Pena je trdna, ohranja obliko in skoraj ne vpija vode. Gostota običajnih sistemov se začne okvirno pri približno 30 kg/m³, delež zaprtih celic pa je običajno okoli 90 % in več.
  • Odprta struktura (mehka pena): celice so med seboj povezane. Pena je lahka, prožna, prepušča paro in bolje duši hrup, vlaga pa ji ne koristi. Uporablja se predvsem v suhih notranjih prostorih, na primer kot brizgana PUR pena z odprto strukturo v debelini 20 do 25 cm.

Trdo peno pogosto izberete zaradi prihranka prostora. Njena toplotna prevodnost λ je po podatkih proizvajalcev približno 0,025 W/(m·K), pri mehki peni pa okoli 0,037 W/(m·K). Za enak izolacijski učinek torej zadošča tanjši sloj. Mehka pena za primerljivo izolativnost potrebuje večjo debelino, na primer brizgana pena z odprtimi celicami v debelini 30 do 35 cm. To boste cenili na primer v mansardi z nizkimi škarnicami, kjer ne želite izgubljati višine prostora.

Trda pena prepušča vodno paro precej manj kot mehka, vendar ni popolnoma paronepropustna. Njen faktor difuzijske upornosti je reda velikosti nekaj deset, zato se pri običajnih debelinah obnaša bolj kot parna zavora kot parna zapora. Para, ki prodre v konstrukcijo, skozi njo uhaja le počasi.

Slabosti trde pene, s katerimi morate računati:

  • na m² je običajno dražja od mehke pene ali mineralne volne,
  • običajna pena je gorljiva in jo je treba v bivalnem prostoru prekriti,
  • med brizganjem in kratek čas po njem v prostoru ne smejo biti ljudje,
  • trdno se oprime podlage, zato jo je pozneje mogoče odstraniti le mehansko, z rezanjem in strganjem, z veliko truda,
  • hrup duši slabše kot mehki materiali.

Kaj morate odločiti pred naročilom

Brizganje je hitro, spremembe po njem pa so težke. Zato je smiselno, da so naslednje stvari jasne vnaprej:

  • Sestava konstrukcije: pri poševni strehi je brizgana pena le en sloj celotne sestave in se navezuje na kleparska dela ter krovska dela, torej na sekundarno kritino ali opaž, letve in kritino. Projektant določi, kam točno spada pena, ali je potreben prezračevani sloj in kako bo ostrešje zaščiteno pred vlago.
  • Parna zapora: pri lesenih škarnicah je ne izpustite samo zato, ker gre za trdo peno. O tem, ali je potrebna, odločata izračun celotne sestave in sistem proizvajalca. Les ne sme ostati zaprt v vlagi.
  • Debelina sloja: izhaja iz zahtevane toplotne upornosti. Pri energetski prenovi ovoja stavbe mora izolacija izpolniti zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) in tehnične smernice TSG-1-004:2022. Naj bo navedena v projektu in nato tudi v ponudbi izvajalca.
  • Stanje strehe ali zidu: zamakanje, poškodovano kritino, vlažno zidovje ali napaden les je treba sanirati pred brizganjem.
  • Instalacije: električni razvodi, odtoki, prezračevanje in razvodi ogrevanja v izoliranem delu morajo biti dokončani in preizkušeni. Posege v električno napeljavo sme izvajati le usposobljen elektroinštalater. Po prenovi električne inštalacije zahtevajte zapisnik o preverjanju (meritve), ki ga izdela usposobljen preglednik. Spojev in doz, do katerih boste pozneje potrebovali dostop, ne smete zabrizgati.
  • Zaključni sloj: v bivalni mansardi običajno mavčno-kartonske plošče, na ravni strehi ali zunaj zaščitni premaz ali dodaten sloj. Vnaprej se dogovorite, kdo ga bo izvedel in kdaj.
  • Dokumentacija: zahtevajte tehnični list, izjavo o lastnostih in podatek o razredu odziva na ogenj.

Kako poteka brizganje korak za korakom

To delo vedno izvaja specializirano podjetje z brizgalno napravo. Izocianat pri brizganju draži dihala, zato delavec potrebuje masko z ustreznim filtrom ali dihalni aparat, drugi ljudje pa morajo biti med delom zunaj prostora. Za laika to ni primerno delo.

  1. Ogled: tehnik si ogleda konstrukcijo, preveri debelino sloja po projektu in preveri, ali je streha ali zid suh in brez zamakanja.
  2. Prekrivanje: okna, tla, elektroinštalacije in vse, kar ne sme biti zabrizgano, se prekrije s folijo in oblepi z lepilnim trakom. Strjeno peno je s površin zelo težko odstraniti.
  3. Priprava podlage: podlago očistijo prahu, maščob in nevezanih delcev.
  4. Preverjanje pogojev: delavec izmeri temperaturo in vlažnost zraka ter podlage in ju primerja s tehničnim listom. Proizvajalci običajno zahtevajo temperaturo podlage in zraka vsaj okoli +5 do +10 °C ter suho površino s temperaturo nad rosiščem.
  5. Brizganje: pena se nanaša v več slojih, dokler ni dosežena zahtevana debelina. En sloj je običajno debel 2 do 5 cm, natančno največjo debelino določi proizvajalec. Naslednji sloj se nanese šele, ko se prejšnji ohladi.
  6. Obrezovanje in merjenje: odvečno peno obrežejo, na primer v ravnino škarnic, debelino pa preverijo na več mestih.
  7. Prezračevanje: prostor prezračijo in upoštevajo čas, po katerem se lahko po navodilih proizvajalca vrnete vanj.
  8. Dokončanje: po projektu se doda parna zapora ali parna zavora in zaključni sloji, na primer mavčno-kartonske plošče v mansardi ali zaščitni premaz na ravni strehi.

Od česa je odvisna cena

Okvirna cena dela je 17,70 € na m². Končni znesek pa se od objekta do objekta razlikuje. Odločajo predvsem ti dejavniki:

  • Debelina sloja: ima največji vpliv. Poraba pene raste sorazmerno z debelino, pri dvojni debelini torej potrebujete približno dvakrat več materiala. Delo, prevoz in prekrivanje pa so v veliki meri enaki, zato cena na m² raste počasneje kot debelina.
  • Razgibanost konstrukcije: ravna velika površina hale ali ravne strehe je na meter najcenejša. Ostrešja z veliko škarnicami, kleščinami, dimniki, cevmi in strešnimi okni delo močno podaljšajo in povečajo tudi porabo pene za obrezovanje in izravnavo.
  • Dostop in višina: nizko podstrešje, kjer se dela v sklonjenem položaju, ali visoki stropi, kjer je potrebna dvižna ploščad ali oder, ceno zvišajo.
  • Stanje podlage: suha in čista podlaga ne pomeni doplačila. Prašno, mastno ali z ostanki stare izolacije onesnaženo površino je treba najprej očistiti, kar pomeni dodatno delo.
  • Obseg naročila: pri majhnem obsegu se prevoz in priprava naprave razdelita na malo kvadratnih metrov, zato je cena na m² opazno višja. Podjetja pogosto navajajo najmanjši obseg naročila.
  • Prekrivanje: naseljen ali opremljen prostor, veliko oken in instalacij pomeni več časa za prekrivanje.
  • Zaključni in zaščitni sloji: požarna zaščita, zaščitni premaz proti UV-sevanju ali dodaten sloj na ravni strehi se običajno obračunajo posebej.

Ponudbe primerjajte le pri enaki površini in enaki debelini. Cenejša ponudba lahko pomeni tanjši sloj ali drugačno gostoto pene.

Kaj delo olajša in kaj ga podaljša

Samo brizganje pri običajni mansardi pogosto traja le en dan, veliko časa pa se izgubi s čakanjem na pripravljen objekt. Pomaga, če naročnik poskrbi za:

  • izpraznjeno podstrešje ali strop brez shranjenih stvari, pohištva in starih zalog,
  • dostop za vozilo z napravo čim bližje hiši, saj imajo cevi naprave omejeno dolžino,
  • predhodni dogovor, ali podjetje potrebuje priključek elektrike ali vode,
  • dokončane instalacije in popravljeno kritino še pred terminom brizganja,
  • to, da v hiši med brizganjem in prezračevanjem ne bo ljudi ne živali, oziroma za nadomestno bivanje za potreben čas,
  • obvestilo sosedom, če so v bližini odprta okna ali skupni prostori.

Delo se podaljša, če termin pade v hladno ali zelo vlažno vreme in je treba brizganje prestaviti. Prav tako zamuda nastane, če se na mestu ugotovi vlažna podlaga, ki se mora najprej posušiti.

Tipične napake in kako se pokažejo pozneje

Odprta struktura v vlažnem okolju. Za cokel ali ravno streho se včasih izbere cenejša pena z odprto strukturo. Ta vpija vlago in sčasoma izgublja učinkovitost. To se pokaže z višjimi stroški ogrevanja in vlažnimi mesti na konstrukciji.

Izpuščena parna zapora brez izračuna. Če se pri lesenem ostrešju zanesete le na trdo peno, se lahko para iz notranjosti kondenzira na hladni strani. Les se navlaži, kar se šele po letih pokaže kot plesen ali gniloba.

Slaba priprava podlage. Prah, maščoba ali vlaga poslabšajo oprijem in pena se lahko pozneje lušči. Med peno in podlago nastanejo votline, v katerih se nabira kondenzirana vlaga.

Brizganje v neprimernem vremenu. Pri mrazu ali visoki vlažnosti se pena neenakomerno speni in strdi. Posledica so krhka, mehka ali lepljiva mesta s slabšo izolativnostjo.

Predebel sloj naenkrat. Pri debelem nanosu se pena pregreje, lahko poka, odstopa ali neprijetno smrdi.

Tanjši sloj od dogovorjenega. Izolacija potem ne dosega projektiranega učinka. Na pogled tega ni videti, pokaže se šele s hladnejšo mansardo pozimi in pregrevanjem poleti.

Pena, izpostavljena soncu. UV-sevanje PUR peno postopno razgrajuje, zato jo je treba zunaj vedno prekriti. Nezaščitena površina porumeni, se praši in se postopno tanjša.

Manjkajoča požarna zaščita. Običajna PUR pena večinoma spada v razred odziva na ogenj E. V bivalni mansardi jo je zato praviloma treba prekriti, na primer z mavčno-kartonskimi ploščami. Oznako "negorljiva pena" vzemite z rezervo in zahtevajte konkretno klasifikacijo.

Brizganje na streho, ki zamaka, ali na vlažen les. Pena težavo prikrije, ne odpravi pa je. Voda se pod njo neopazno širi in ko se to odkrije, popravilo pomeni odstranitev pene.

Brizganje neposredno na spodnjo stran strešnikov. Pri zamenjavi poškodovanega strešnika ali celotne kritine je treba peno mukotrpno odstraniti, popravilo strehe pa se močno podraži.

Zabrizgane doze in spoji. Če je treba pozneje popraviti elektroinštalacijo ali cevovod, je treba peno izrezati in mesto ponovno zatesniti.

Kako preveriti dokončano izolacijo

Pri prevzemu preglejte celotno površino še pred prekritjem z mavčno-kartonskimi ploščami ali drugim slojem, saj pozneje napak ni več videti. Preverite, ali:

  • je sloj neprekinjen, brez lukenj, razpok in mest, kjer bi bila vidna podlaga,
  • debelina ustreza dogovoru, preverjeno z vbodom ali merjenjem na več mestih,
  • se pena trdno drži podlage in se ob pritisku ne lušči,
  • je površina enakomerna, brez velikih mehurjev ter mehkih in lepljivih mest,
  • so detajli okoli dimnika, oken in prebojev skrbno zatesnjeni,
  • pena ne prekriva električnih doz, spojev in revizijskih mest, do katerih potrebujete dostop,
  • okna, tla in instalacije niso umazani s peno,
  • je pena zunaj prekrita ali je dogovorjen termin za zaščitni sloj,
  • po prezračevanju v prostoru ne ostaja izrazit vonj,
  • imate na voljo tehnični list, podatek o odzivu na ogenj in garancijske pogoje.

Pogosta vprašanja

Okvirna cena je 17,70 € na m². Končna cena je odvisna predvsem od debeline sloja, razgibanosti konstrukcije, dostopa, obsega naročila in od tega, ali so potrebni tudi zaključni ali zaščitni sloji.

Sorodna dela

Blog

Izračunajte celoten projekt, ne le eno delo

Izberete postavke iz vseh obrti, NUMIQ pa iz njih pripravi ponudbo za vas ali za vašo stranko.