Brizgana penasta izolacija z zaprto celično strukturo

Brizgana PUR pena nastane z mešanjem dveh tekočih komponent, poliola in izocianata. Zmešata se šele v brizgalni pištoli. Masa se takoj speni in v nekaj sekundah strdi. Od recepture in gostote je odvisno, kakšne celice nastanejo v peni.

• Zaprta struktura (trda pena): celice so zaprte in napolnjene s plinom. Pena je trdna in drži obliko. Skoraj ne prepušča vode niti vodne pare. Prostorninska masa je praviloma nad 35 kg/m³, delež zaprtih celic pa okoli 90 % ali več.
• Odprta struktura (mehka pena): celice so med seboj povezane. Pena je lahka in prožna, prepušča paro in bolje duši hrup. Vlaga pa ji ne koristi, zato se uporablja predvsem v suhih notranjih prostorih.

Zakaj se trda pena izbere tudi zaradi prihranka prostora? Njena toplotna prevodnost λ je po podatkih proizvajalcev približno 0,025 W/(m·K), pri mehki peni pa okoli 0,037 W/(m·K). Za enak izolacijski učinek torej zadostuje tanjši sloj. To vam pride prav na primer v mansardi z nizkimi špirovci, kjer ne želite izgubljati višine prostora.

Trda pena je primerna povsod, kjer potrebujete izolacijo, ki je odporna na vodo in mehansko trdna:

• poševne strehe in mansarde, kjer pena zapolni prostor med špirovci in zatesni tudi zahtevne detajle okoli dimnika ali strešnih oken,
• ravne strehe, kjer se pena nanese od zunaj in nato zaščiti s krovnim premazom ali dodatnim slojem,
• temelji, cokli in spodnji del objekta, ki so v stiku z zemljino ali odbito vodo,
• hale, skladišča, kmetijski objekti in hladilnice, kjer je treba hitro izolirati velike površine pločevinastih ali betonskih konstrukcij.

Pri poševni strehi je nanos pene le en sloj celotne sestave. Navezuje se na kleparska in krovska dela, torej na sekundarno kritino ali opaž, letvanje in kritino. Sestavo strehe naj določi projektant. Trda pena je sama po sebi skoraj neprepustna za paro, zato ločena parna zapora pogosto ni potrebna. Odloča pa konkretni sistem. Pomembno je tudi, da leseni špirovci ne ostanejo zaprti v vlagi. Pene ni priporočljivo brizgati neposredno na spodnjo stran strešnikov, ker je poznejše popravilo strehe potem zelo zapleteno.

To delo vedno opravi specializirano podjetje z brizgalno opremo. Izocianat med nanosom draži dihala. Delavec zato potrebuje respirator ali dihalni aparat, vsi drugi pa morajo biti med delom zunaj prostora. Za laike to ni primerno delo.

1. Pregledati konstrukcijo, določiti debelino sloja po projektu in preveriti, ali sta streha ali zid suha in ne zamakata.
2. Prekriti okna, tla, električno napeljavo in vse, kar ne sme biti pobrizgano.
3. Očistiti podlago prahu, maščobe in odstopajočih delov.
4. Preveriti temperaturo in vlažnost zraka ter podlage po tehničnem listu proizvajalca.
5. Nanesti peno v več tanjših slojih, dokler ni dosežena zahtevana debelina.
6. Odrezati odvečno peno in izmeriti debelino na več mestih.
7. Prezračiti prostor in počakati toliko časa, kot ga proizvajalec navaja do ponovne uporabe prostora.
8. Po potrebi dodati krovne sloje, na primer mavčnokartonske plošče v mansardi ali zaščitni premaz na ravni strehi.

Zahtevnost dela, s tem pa tudi končni znesek na kvadratni meter, se razlikuje od objekta do objekta. Delo je preprostejše pri:

• velikih, ravnih in dobro dostopnih površinah,
• suhi in čisti podlagi, ki je ni treba dolgo pripravljati,
• praznem prostoru, kjer ni treba veliko prekrivati.

Zahtevnejše je pri:

• debelejšem sloju, ki ga je treba nanašati v več prehodih,
• razgibanem ostrešju, nizkih mansardah in številnih detajlih okoli dimnikov, cevi in oken,
• majhnem obsegu naročila, ko se prevoz opreme porazdeli na malo kvadratnih metrov,
• potrebi po dodatnem požarnozaščitnem ali zaščitnem sloju.

V praksi se pogosto zgodi, da se v vlažno okolje, na primer ob coklu ali na ravni strehi, izbere cenejša odprta struktura. Ta vpija vlago in sčasoma izgublja učinkovitost. Pogoste so tudi te težave:

• Slaba priprava podlage: prah, maščoba ali vlaga poslabšajo oprijem. Pena lahko kasneje odstopa.
• Nanos v neprimernem vremenu: v mrazu ali pri visoki vlažnosti se pena neenakomerno speni in strdi.
• Tanjši sloj od dogovorjenega: izolacija potem ne doseže načrtovanega učinka.
• Pena, izpostavljena soncu: UV sevanje PUR peno postopoma razgrajuje, zato jo je treba zunaj vedno prekriti.
• Manjkajoča požarna zaščita: običajna PUR pena po SIST EN 13501-1 večinoma spada v razred odziva na ogenj E. V bivalni mansardi jo je zato praviloma treba prekriti, na primer z mavčnokartonskimi ploščami. Oznako »negorljiva pena« jemljite z rezervo in zahtevajte konkretno klasifikacijo.

Pred naročilom zahtevajte tehnični list, izjavo o lastnostih in podatek o odzivu na ogenj. Debelina sloja naj bo navedena neposredno v ponudbi. Ponudbe primerjajte le pri enaki površini in enaki debelini. Če nameravate zaprositi za spodbudo Eko sklada, pred naročilom preverite aktualne pogoje, saj lahko vsebujejo zahteve glede materiala ali izvedbe.

• sloj je neprekinjen, brez lukenj, razpok in mest, kjer bi se videla podlaga,
• debelina ustreza dogovoru, kar ste preverili z vbodom ali meritvijo na več mestih,
• pena se trdno drži podlage in ob pritisku ne odstopa,
• površina je enakomerna, brez velikih mehurjev in mehkih ali lepljivih mest,
• detajli okoli dimnika, oken in prebojev so skrbno zatesnjeni,
• okna, tla in napeljave niso umazani s peno,
• po prezračevanju v prostoru ne ostane izrazit vonj,
• imate tehnični list, podatek o odzivu na ogenj in garancijske pogoje.