Zamenjava strehe

Pod zamenjavo strehe si vsak predstavlja nekaj drugega. Nekdo misli le na novo kritino, drugi na celovito prenovo od špirovcev do žlebov. Na poševni strehi družinske hiše temeljita zamenjava običajno zajema celoten sloj nad ostrešjem: staro kritino, letve, sekundarno kritino ali paroprepustno folijo, kontraletve, nove letve ali opaž, novo kritino in vse kleparske elemente. Sem sodijo žlebovi, odtočne cevi, kapne obrobe, obroba dimnika, žlote, sleme in čelne obrobe.

Ostrešje, torej nosilna lesena konstrukcija, se ob zamenjavi kritine ne menja samodejno. Odkrita streha pa je edini trenutek, ko je mogoče ostrešje temeljito pregledati, popraviti in po potrebi ojačati. Je tudi najboljši čas za toplotno izolacijo, če je podstrešje bivalno ali ga nameravate urediti.

Ni treba vsake stare strehe zamenjati. Nekaj počenih strešnikov, razrahljan slemenjak ali netesna obroba dimnika se da popraviti lokalno. O zamenjavi je smiselno razmišljati, ko se težave ponavljajo na več mestih ali ko je kritina izrabljena po vsej površini.

Tipični znaki, da je streha na koncu življenjske dobe:

• strešniki se drobijo, luščijo ali vpijajo vodo in pozimi pokajo zaradi zmrzali,
• pločevina je zarjavela na velikih površinah, ne le na robovih in ob vijakih,
• streha pušča na različnih mestih in po vsakem popravilu se pojavi novo mesto,
• pod kritino ni sekundarne folije in na podstrešje zanaša sneg,
• letve so trhle ali se pod kritino povešajo,
• streha je iz azbestno cementnih plošč ali valovitk, splošno znanih kot salonit, ki so preperele in porasle z mahom.

Pri opečnih in betonskih strešnikih se pogosto zgodi, da bi sama kritina še zdržala, vendar pod njo ni sekundarne kritine, letve pa so dotrajane. Takrat je strešnike včasih mogoče sneti, prebrati in znova položiti. Pri starem salonitu in zarjaveli pločevini to nima smisla.

Ostrešje nosi kritino, letve, sneg in veter. Zato je pri zamenjavi pomembno vedeti, ali bo nova kritina bistveno težja od stare. Opečni in betonski strešniki tehtajo približno 40 do 50 kg na m², pločevinasta kritina le okoli 5 kg na m², pločevina s posipom pa okoli 7 do 8 kg na m². Pri prehodu s pločevine ali lahkega salonita na strešnike mora obremenitev ostrešja preveriti statik. V alpskem svetu je posebej pomembna obtežba s snegom, na Primorskem pa sidranje kritine zaradi burje. Obratna smer, s strešnikov na pločevino, ostrešje razbremeni.

Po odkritju strehe se ostrešje pregleda po vsej dolžini. Preverja se trhlost pri kapni legi in kapu, kjer les najpogosteje vlaži, poškodbe zaradi lesnih škodljivcev, počeni ali upognjeni špirovci, razrahljani spoji in sledi starega zamakanja. Poškodovani elementi se zamenjajo ali podvojijo, zdrav les se zaščiti z zaščitnim premazom. Če je ostrešje povešeno tako, da se to vidi s prostim očesom na slemenu ali na strešini, je to razlog za oceno statika še pred naročilom kritine.

Cene tesarskih del, kot so montaža špirovcev, zamenjava ostrešja ali impregnacija lesa, najdete v članku Tesarske konstrukcije.

Strešniki

Opečni in betonski strešniki so v Sloveniji najbolj razširjena kritina na družinskih hišah, na trgu so na primer Tondach, Bramac in Creaton. So težki, tihi med dežjem in dolgoživi. Bolje dušijo hrup in poletno pregrevanje podstrešja. Po drugi strani potrebujejo dimenzionirano ostrešje, večji naklon strehe, polaganje pa je počasnejše. Vsak model ima od proizvajalca določen najmanjši naklon, ki je odvisen od oblike strešnika in od sekundarne kritine pod njim. Na strehah z majhnim naklonom strešnikov pogosto sploh ni mogoče uporabiti ali le z ojačano sekundarno kritino.

Pločevinasta kritina

Pločevina je lahka in se hitro montira. Po obliki se deli na pločevinaste strešnike, trapezno pločevino in kritino na stoječi zgib. Pločevinasti strešniki in trapezna pločevina se privijejo na letve, kritina na stoječi zgib pa se položi na poln opaž. Pločevina zmore tudi manjše naklone, vendar je med dežjem glasnejša in pod njo se lahko nabira kondenz. Zato se pod njo položi sekundarna folija, prezračevani sloj in pri nekaterih izdelkih protikondenzna obloga na spodnji strani. V Sloveniji jo ponujajo na primer Lindab, Ruukki in Pruszyński.

Kako se odločiti

• pri starem ostrešju in lahki prvotni kritini je pločevina pogosto varnejša izbira,
• pri bivalnem podstrešju šteje tišina in toplotna vztrajnost strešnikov,
• pri majhnem naklonu odločajo najmanjši nakloni iz tehničnih listov proizvajalcev,
• v kulturno varovanih območjih ali ob strogih prostorskih aktih sta lahko vrsta in barva kritine predpisani.

Pod kritino mora biti sekundarna kritina, danes najpogosteje paroprepustna folija, položena neposredno na špirovce ali na opaž. Nanjo se pribijejo kontraletve, ki ustvarijo prezračevani sloj, šele nato letve ali opaž za kritino. Zrak struji od kapi proti slemenu in odvaja vlago. Na kapu se namesti zaščitna mrežica proti pticam in žuželkam, na slemenu prezračevalni trak.

Zamenjava strehe je idealen čas za toplotno izolacijo. Če je podstrešje bivalno, se izolacija vgradi med in pod špirovce, s spodnje strani pa zapre s parno zaporo z zalepljenimi spoji. Če podstrešje ostane neogrevano, je pogosto preprosteje izolirati strop pod njim, na primer z vpihovano izolacijo. Za toplotno izolacijo strehe v starejših stanovanjskih stavbah so bile na voljo nepovratne spodbude, pogoji pa se spreminjajo z vsakim javnim pozivom, zato aktualne pogoje preverite na uradnem portalu Eko sklada, preden podpišete pogodbo.

Mnoge hiše iz druge polovice prejšnjega stoletja imajo streho iz azbestno cementnih plošč ali valovitk, splošno znanih kot salonit. Dokler je kritina cela in nepoškodovana, se vlakna iz nje ne sproščajo. Tveganje nastane pri lomljenju, rezanju, vrtanju, čiščenju z vodo pod visokim tlakom in pri nestrokovni odstranitvi.

Odstranjevanje azbestnih plošč naj izvede podjetje, usposobljeno in registrirano za delo z azbestom, ki dela v skladu s predpisi o varnosti pri delu in ravnanju z nevarnimi odpadki. Plošče se navlažijo, snamejo cele, zavijejo v folijo in oddajo pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov, lastnik pa naj dobi potrdilo o oddaji. Niti laik niti običajna krovska ekipa naj ne posegata v staro salonitno streho. Če niste prepričani, ali plošče vsebujejo azbest, lahko vzorec analizira akreditiran laboratorij. Postopek, obveznosti in ceno odstranitve najdete v članku Odstranjevanje azbesta in salonitnih plošč.

Pred naročilom preverite na upravni enoti ali občini, ali vaš konkretni poseg potrebuje prijavo ali dovoljenje. V večstanovanjski stavbi je streha skupni del stavbe, o njeni zamenjavi odločajo etažni lastniki, dela pa praviloma organizira upravnik. Če oder ali zabojnik zaseda javno površino, je potrebno soglasje občine.

Pri običajni dvokapnici družinske hiše ima zamenjava ustaljen vrstni red. Pomembno je, da streha ponoči ne ostane odkrita brez zaščite in da se dela po delih glede na vreme.

1. Postaviti gradbeni oder ali zavarovati delo na višini in pripeljati zabojnik za odpadke.
2. Demontirati žlebove, odtočne cevi, slemenjake, obrobo dimnika in čelne obrobe.
3. Sneti staro kritino in letve, pri strešnikih odbrati kose za ponovno uporabo.
4. Pregledati in popraviti ostrešje, zamenjati poškodovane elemente in zaščititi les.
5. Položiti paroprepustno folijo ali opaž s sekundarno kritino.
6. Pribiti kontraletve in nove letve na razmiku glede na kritino, pri kritini na stoječi zgib narediti poln opaž.
7. Namestiti kapne obrobe, kljuke žlebov in prezračevalne elemente na kapu.
8. Položiti novo kritino skupaj z žlotami, slemenom in čelnimi elementi.
9. Obrobiti dimnik, strešna okna in preboje.
10. Montirati žlebove, odtočne cevi in snegobrane.
11. Pospraviti okolico hiše in odpeljati odpadke.

Za predstavo o proračunu je tu okvirni izračun za tipično družinsko hišo z dvokapno streho s površino 150 m². Upošteva se odstranitev starih strešnikov, nova sekundarna kritina in nova kritina. Izračun zajema samo delo po ceniku NUMIQ z drobnim potrošnim materialom, brez kritine, lesa, folij, pločevine in drugega glavnega materiala, brez odra, odvoza odpadkov in popravil ostrešja.

Različica A: novi strešniki

• odstranitev starih strešnikov 150 m² × 8,84 € = 1.326 €,
• odstranitev letev 150 m² × 2,81 € = 421,50 €,
• polaganje paroprepustne folije 150 m² × 3,02 € = 453 €,
• montaža kontraletev 150 m² × 4,06 € = 609 €,
• letvanje strehe 150 m² × 5,72 € = 858 €,
• polaganje opečnih ali betonskih strešnikov 150 m² × 31,20 € = 4.680 €,
• demontaža starih žlebov in odtočnih cevi 49 m × 4,68 € = 229,32 €,
• montaža žleba 25 m × 9,88 € = 247 €,
• montaža odtočne cevi 24 m × 9,36 € = 224,64 €,
• montaža kapne obrobe 25 m × 10,40 € = 260 €,
• obroba dimnika s pločevino 4 m × 22,88 € = 91,52 €.

Skupaj delo znaša približno 9.400 €, torej okoli 63 € na m² strehe. Cene se razlikujejo glede na regijo in kraj, v Ljubljani z okolico in na Obali so običajno višje.

Različica B: kritina na stoječi zgib

Pri kritini na stoječi zgib odpadeta letvanje in polaganje strešnikov. Namesto njiju se izdela opaž iz OSB plošč ali desk za 9,88 € na m² in kritina na stoječi zgib za 19,76 € na m². Pri isti strehi delo tako znaša približno 8.310 €. Če je prvotna kritina pločevinasta, njena odstranitev po ceniku stane 6,03 € na m² namesto 8,84 € pri strešnikih, kar pri 150 m² pomeni 904,50 €.

Izračun je res okviren. Dejansko ceno spremenijo oblika strehe s čopi, žlotami in frčadami, število strešnih oken in dimnikov, naklon, višina hiše in stanje ostrešja. K delu je treba prišteti material, oder in odvoz odpadkov. Stari strešniki s težo okoli 40 do 50 kg na m² dajo pri 150 m² približno 6 do 7 ton odpadkov, ki se plačajo po teži. Rušitvena dela in odvoz gradbenih odpadkov opisuje članek Rušitvena dela, vse kleparske postavke pa najdete v članku Kleparska dela.

• kritina brez pregleda ostrešja: nova streha leži na trhli kapni legi in se čez nekaj let poveša,
• težki strešniki na ostrešju, dimenzioniranem za pločevino: špirovci se upogibajo in pokajo,
• manjkajoči prezračevani sloj: pod pločevino se nabira kondenz in kaplja na podstrešje,
• naklon pod najmanjšim naklonom proizvajalca: ob močnem dežju in vetru voda zateka pod strešnike,
• poceni obroba dimnika: kit namesto pločevine s preklopom poka in pušča,
• z izolacijo zamašeno prezračevanje na kapu: podstrešje preneha dihati,
• nestrokovna odstranitev salonita: razbite plošče sproščajo vlakna, odpadek pa konča na napačnem mestu,
• streha ponoči odkrita brez zaščite: neurje uniči strop in omete v hiši.

Sama zamenjava strehe je delo za krovce in kleparje. Lastnik pa lahko veliko naredi, da dela potekajo hitro in brez škode.

1. Izprazniti podstrešje, da je mogoče priti do ostrešja in kapne lege po vsem obodu.
2. Fotografirati streho od zunaj in od znotraj, predvsem mesta s sledmi zamakanja.
3. Ugotoviti, iz česa je stara kritina, in ob sumu na azbest to vnaprej sporočiti izvajalcu.
4. Obvestiti zavarovalnico o delih in se z izvajalcem dogovoriti, kdo odgovarja za škodo, dokler je streha odkrita.
5. Se s sosedi dogovoriti za prostor za oder in zabojnik.
6. Pokriti stvari na podstrešju in pod streho s folijo zaradi prahu in umazanije.
7. Pred začetkom se odločiti o toplotni izolaciji in strešnih oknih, saj se pozneje težko dodajo.

• ostrešje je bilo pregledano, poškodovani elementi zamenjani, obstajajo fotografije,
• pod kritino je neprekinjena sekundarna folija s preklopi in prezračevanim slojem,
• prezračevanje na kapu in slemenu je prosto in zaščiteno z mrežico,
• kritina leži ravno, brez počenih kosov in je pritrjena po navodilih proizvajalca,
• dimnik, strešna okna in preboji so obrobljeni s pločevino, ne le s kitom,
• žlebovi imajo padec proti odtočnim cevem in voda ob preizkusu odteka,
• izvajalec je predal dokumentacijo o materialu in garanciji, pri salonitu potrdilo o oddaji odpadkov,
• okolica hiše je pospravljena, brez žebljev in drobcev.