Vgradnja male čistilne naprave in greznice

Postavka v ceniku zajema vgradnjo enega zbiralnika, MKČN ali greznice, v pripravljen izkop na standardno gramozno posteljico. Običajno vključuje:

• pregled dna izkopa in njegovih mer glede na zbiralnik,
• izdelavo in utrjevanje posteljice iz gramoza ali peščenega gramoza ter njeno izravnavo,
• spust zbiralnika, niveliranje in preverjanje položaja dotoka in iztoka,
• priključitev dotočne cevi iz hiše, pri MKČN tudi iztočne cevi,
• postopno polnjenje zbiralnika z vodo in hkratni zasip v plasteh po navodilih proizvajalca,
• namestitev nastavka in pokrova na raven terena.

Vgradnja ne vključuje same čistilne naprave ali greznice, strojnega izkopa, odvoza zemljine, betonske plošče pri visoki podtalnici, ponikovalnice, dovoda elektrike za puhalo MKČN in kanalizacijske cevi od hiše. Te postavke se obračunajo posebej. Električno priključitev puhala in krmilne enote MKČN opravi električar.

Nepretočna greznica

Vodotesen zbiralnik brez iztoka. Je preprosta in ne potrebuje elektrike ali servisa tehnologije. Obratovanje je kljub temu drago, ker jo je treba redno prazniti. Pri štiričlanskem gospodinjstvu in zbiralniku z okoli deset kubičnih metrov je to pogosto na nekaj tednov, odvisno od porabe vode. Greznica je zato primerna predvsem za počitniško hišo, manjše gospodinjstvo ali kot začasna rešitev, dokler občina ne zgradi kanalizacije.

Mala komunalna čistilna naprava

Biološka naprava s puhalom zraka, ki vodo očisti in jo odvaja naprej. Odvečno blato se odvaža enkrat do nekajkrat na nekaj let, odvisno od naprave in obremenitve. Potrebuje elektriko, redno kontrolo in primerno mesto, kamor se očiščena voda lahko odvaja. Za stalno bivanje se dolgoročno praviloma bolj splača kot greznica.

Material zbiralnika

Najpogosteje se vgrajujejo plastični zbiralniki iz polipropilena ali polietilena. So lahki in se lahko vgradijo brez dvigala, a so občutljivi na podtalnico in na napačen zasip. Betonski zbiralniki so težki in potrebujejo dvigalo, zato pa so odpornejši proti vzgonu in obremenitvi. Pri plastiki odloča tip zbiralnika, na primer samonosilen zbiralnik ali zbiralnik, predviden za obbetoniranje. Navodila proizvajalca imajo prednost pred navadami ekipe.

Pri novogradnji se MKČN ali greznica običajno vgradi skupaj s kanalizacijskim priključkom, ko je hiša v surovem stanju, bager pa še lahko pride na parcelo. Pozneje je to težje zaradi tlakovanih površin in urejenega vrta. Najprimernejše je obdobje brez dolgotrajnega dežja in z nizko podtalnico, torej poletje in zgodnja jesen.

Pred vgradnjo mora biti pripravljeno:

• dokumentacija s položajem zbiralnika in pri MKČN z rešitvijo odvajanja očiščene vode,
• izkop ustrezne globine in širine, z rezervo okoli zbiralnika za zasip in z zavarovanimi stenami,
• podatek o podtalnici, idealno iz geotehnične ali hidrogeološke raziskave,
• kanalizacijska cev iz hiše s pravilnim padcem, da pride na višino dotoka zbiralnika,
• dovod elektrike za puhalo MKČN v zaščitni cevi,
• dostop za vozilo za praznjenje, praviloma na razdaljo, do katere seže cev.

Pri umestitvi se upoštevajo odmiki od vodnjaka, od hiše in od meje parcele, ki jih določi projekt. Posebej pomemben je odmik od vodnjaka, lastnega in sosedovega. Greznica, ki pušča, ali slabo zasnovana ponikovalnica lahko poslabšata kakovost vode v vodnjaku. Na vodovarstvenih območjih veljajo strožja pravila.

Pregled izkopa

Dno izkopa se očisti razrahljane zemljine, kamenja in vode. Preveri se globina glede na višino zbiralnika in višino dotoka. Stene izkopa morajo biti stabilne. Pri globljem izkopu se opažijo ali izvedejo v brežini, da se ne bi zrušile na zbiralnik ali na delavce.

Gramozna posteljica

Na dno se nasuje plast gramoza ali peščenega gramoza, ki jo proizvajalci običajno predpisujejo v debelini okoli 10 do 20 cm. Plast se utrdi in z letvijo izravna. Zbiralnik mora ležati s celotno površino dna, sicer se po polnjenju upogne ali poči. Pri visoki podtalnici ali pri zbiralnikih, ki to zahtevajo, se namesto gramozne posteljice izdela betonska plošča, po potrebi tudi sidranje proti vzgonu. To ni več standardna posteljica in se obračuna posebej.

Postavitev zbiralnika

Plastični zbiralnik se v izkop spušča na trakovih, ne po brežini. Betonski zbiralnik se spusti z dvigalom. Obrne se tako, da je dotok usmerjen proti hiši, iztok pa proti ponikovalnici ali odvodniku, in se izravna z libelo.

Priključitev cevi

Dotok iz hiše se priključi prek tesnila proizvajalca. Cev mora imeti enakomeren padec in trdno podlago, da se spoj po zasipu ne posede. Pri MKČN se priključi tudi iztočna cev in zaščitna cev za zračno cev in kabel do puhala.

Zasip in polnjenje z vodo

Pri plastičnih zbiralnikih je to najpomembnejši korak. Zbiralnik se postopno polni z vodo in hkrati zasipa v plasteh po okoli 20 do 30 cm. Gladina vode v notranjosti naj bo približno v višini zasipa ali malo nad njim, da pritisk zemljine ne deformira sten. Za zasip se uporablja pesek, peščeni gramoz ali zemljina brez kamenja, utrjuje pa se ročno ali z lahkim strojem. Težak vibracijski valjar ob steni lahko zbiralnik poškoduje. Nekateri proizvajalci predpisujejo obsip z vlažnim betonom. Takrat se postopa natančno po njihovih navodilih.

Nastavek in pokrov

Na koncu se namestita nastavek in pokrov na raven terena. Pokrov naj bo malo nad terenom, da vanj ne teče deževnica. Če je nad zbiralnikom predviden promet z avtomobilom, potrebuje zbiralnik razbremenilno ploščo in pokrov ustrezne nosilnosti.

Očiščena voda iz MKČN mora nekam odteči. Če je v bližini vodotok, se lahko odvaja vanj s soglasjem pristojnega organa. Pogosteje pa se odvaja v tla prek ponikovalnice, na primer ponikovalnih blokov, drenažnih cevi ali gramozne ponikovalnice.

Ponikanje deluje le v prepustnih tleh. V glinasti zemljini voda ne odteka, ponikovalnica se napolni in voda prihaja na površje. Zato je pred projektiranjem smiselno opraviti preizkus prepustnosti ali pridobiti mnenje strokovnjaka, ki oceni prepustnost, gladino podtalnice in vpliv na okoliške vodnjake. Ponikovalnice za MKČN ne gre zamenjevati s ponikovalnico za deževnico s strehe. Deževnica se ureja ločeno in ne sme v čistilno napravo, ker bi jo izprala.

Pred začetkom del preverite na upravni enoti in pri občini, ali za vaš zbiralnik ali napravo potrebujete dovoljenje ali prijavo. Ostala pravila so v praksi podobna po vsej državi.

Obveznost priključitve na kanalizacijo

Če v ulici obstaja javna kanalizacija, se je treba nanjo praviloma priključiti, kadar je to tehnično izvedljivo. Greznica ali MKČN takrat običajno nista trajna rešitev. Pred naložbo se na občini pozanimajte, ali je gradnja kanalizacije na vašem območju načrtovana.

Praznjenje greznic in blata iz MKČN

Praznjenje greznic in prevzem blata iz malih čistilnih naprav je v Sloveniji obvezna občinska gospodarska javna služba, ki jo izvaja lokalni izvajalec javne službe v rednih intervalih. Vsebine ni dovoljeno izlivati na zemljišče ali v vodotok. Pravila za greznice so se v zadnjih letih zaostrila, zato pri občini preverite, ali je greznica na vaši lokaciji še sprejemljiva trajna rešitev.

Obratovanje MKČN

MKČN potrebuje redno vzdrževanje po navodilih proizvajalca, kontrolo delovanja puhala in občasen odvoz blata. Po vgradnji je običajno potreben prvi pregled oziroma ocena obratovanja, ki jo opravi izvajalec javne službe ali pooblaščena organizacija. Pogodba o servisu z dobaviteljem naprave olajša vzdrževanje in ohrani garancijo.

Plastično greznico manjše prostornine lahko spreten graditelj vgradi tudi sam, če ima na voljo bager za izkop in upošteva navodila proizvajalca. Pri MKČN je pametneje vgradnjo in zagon prepustiti dobavitelju, saj sta od tega odvisna garancija in prvi pregled. Postopek pri greznici:

1. Preveriti potrebno dokumentacijo in zakoličiti položaj zbiralnika po projektu.
2. Izkopati jamo z rezervo okoli zbiralnika in zavarovati njene stene.
3. Izčrpati vodo z dna ter odstraniti razrahljano zemljino in kamenje.
4. Nasuti peščeni gramoz v debelini po navodilih, ga utrditi in z letvijo izravnati.
5. Spustiti zbiralnik na trakovih, obrniti dotok proti hiši in ga izravnati z libelo.
6. Priključiti dotočno cev prek tesnila in preveriti padec.
7. Natočiti prvo plast vode v zbiralnik in okolico zasuti z enako višino peska.
8. Zasip ročno utrditi in nadaljevati v plasteh, pri čemer je voda v notranjosti vedno približno v višini zasipa.
9. Namestiti nastavek in pokrov malo nad raven terena.
10. Fotografirati posteljico, priključek in zasip ter fotografije shraniti k dokumentaciji.

• Zbiralnik vgrajen brez upoštevanja podtalnice. V praksi se zgodi, da prazno plastično greznico spomladi podtalnica potisne navzgor in strga cevi.
• Zasip brez polnjenja z vodo. Pritisk zemljine upogne stene praznega plastičnega zbiralnika navznoter.
• Zasip s kamenjem in gradbenimi odpadki. Ostri kamni poškodujejo steno, takega zasipa pa ni mogoče dobro utrditi.
• Neravna ali neutrjena posteljica. Zbiralnik se po polnjenju neenakomerno posede in poči ali pa se premakne dotok.
• Napačen padec dotoka. Kanalizacija iz hiše se maši ali zbiralnik leži tako globoko, da ga je težko prazniti.
• Ponikovalnica v glinastih tleh. Očiščena voda prihaja na trato ali v sosedovo klet.
• Deževnica speljana v MKČN. Po nalivu se izpere aktivno blato in naprava nekaj tednov ne čisti.
• Pokrov pod ravnijo terena. Deževnica teče v zbiralnik in greznica se hitreje polni.

• zbiralnik je v libeli, pokrov pa malo nad ravnijo terena,
• dotok in pri MKČN tudi iztok sta priključena prek tesnil in nikjer ne pušča voda,
• stene plastičnega zbiralnika niso deformirane, kar se vidi od znotraj s svetilko,
• zasip okoli zbiralnika je utrjen in teren se po prvih dežjih ne poseda,
• pri greznici gladina ne pada, če se vanjo nič ne odvaja, kar je preprost preizkus vodotesnosti,
• pri MKČN puhalo deluje, v zbiralniku je vidno prezračevanje in krmilna enota ne javlja napak,
• vozilo za praznjenje lahko pride do pokrova,
• imate navodila za uporabo, garancijski list, izjavo o lastnostih zbiralnika in fotografije vgradnje.

Fotografije posteljice in zasipa shranite. Pri reklamaciji zbiralnika proizvajalec pogosto preverja prav to, ali je bil vgrajen po njegovih navodilih.

Cena dela v ceniku NUMIQ je 624 € na kos za vgradnjo male komunalne čistilne naprave ali greznice na standardno gramozno posteljico. Cena dela vključuje drobni potrošni material, ne pa samega zbiralnika. Material za posteljico se obračuna kot ločena postavka. Cene se razlikujejo glede na regijo in kraj, v Ljubljani in večjih mestih so običajno višje.

Sama naprava ali zbiralnik praviloma stane večkrat več kot vgradnja, odvisno od prostornine, materiala in tehnologije. Skupna cena rešitve na ključ vključuje tudi izkop, cevi, ponikovalnico in elektro dela, zato je najbolje pridobiti več ponudb za enak obseg. Nekatere občine sofinancirajo vgradnjo MKČN, zato preverite aktualne pogoje na uradni spletni strani svoje občine.

Na ceno vgradnje in povezanih del najbolj vplivajo:

• gladina podtalnice in potreba po betonski plošči ali sidranju,
• vrsta zemljine in globina izkopa,
• material in teža zbiralnika, torej ali je potrebno dvigalo,
• dolžina dotočne cevi in vrsta ponikovalnice,
• dostop do parcele za bager in tovornjak.

Povezana dela lahko izračunate posebej, na primer strojni izkop gradbene jame, izkop jarka za cevi in zasip z utrjevanjem. Druge postavke najdete v razdelkih vodovodne instalacije in zemeljska dela.