Montaža končnih ventilov

Izraz končni ventil v praksi pokriva več podobnih delov. Razlikujejo se predvsem po tem, kaj nanje priključite:

• kotni ventil pod umivalnikom, pomivalnim koritom ali ob straniščni školjki, na katerega se priključi gibka cev pipe ali kotlička,
• ventil za pralni ali pomivalni stroj z zunanjim navojem za cev, pogosto z vgrajenim protipovratnim ventilom,
• krogelni ventil na koncu veje, ki zapre vodo z obratom ročice za četrt obrata,
• radiatorski ventili: na dovodu je običajno termostatski ventil, na povratku zaporni ventil, s katerim radiator zaprete in nastavite pretok.

Pri motornih ventilih, ki so povezani s krmilno enoto ali pametnim domom, električni del priključi usposobljen elektroinštalater.

Vodoinštalater najprej zapre glavni ventil vode ali zapre ogrevalno vejo, nato sistem razbremeni tlaka tako, da odpre najbližjo pipo. Potem odvije stari ventil. Če je zaraščen, si pomaga z drugim ključem, s katerim drži nasprotno stran, da ne poškoduje cevi v steni.

Sledi čiščenje navoja, na katerem ne sme ostati staro tesnilo. Navoj zatesni s teflonskim trakom, tesnilno nitjo ali konopljo s tesnilno pasto. Nekateri ventili imajo tesnilo nanešeno že tovarniško, takrat se dodatno tesnilo ne dodaja. Ventil privije in zategne tako, da izhod gleda v pravo smer, na primer proti gibki cevi pipe.

Na koncu počasi spusti vodo, spoj obriše s suho krpo in ventil nekajkrat odpre in zapre. Pri novi napeljavi ali večjih predelavah sledi še tlačni preizkus celotne veje po navodilih proizvajalca cevi.

Ventil se mora ujemati s cevjo in s tem, kar teče skozenj. Pri izbiri preverite:

• velikost navoja, v stanovanjih je najpogostejši ½", na glavnih vejah pa ¾",
• medij, za pitno vodo potrebujete ventil, namenjen pitni vodi, za ogrevanje pa ventil za ogrevalno vodo in njeno temperaturo,
• tlačni razred z oznako PN, ki naj ima rezervo nad obratovalnim tlakom vašega sistema,
• material, običajna je poniklana medenina, pri trdi vodi se splača bolj kakovostna izvedba,
• način upravljanja, krogelni ventil zapira hitro in zanesljivo, vretenski omogoča finejše nastavljanje, a se pri trdi vodi hitreje zaraste.

Zakaj se pri pralnem stroju priporoča ventil s protipovratno zaporo? Ta prepreči, da bi se voda iz naprave vrnila nazaj v napeljavo pitne vode.

Najpreprostejša je menjava ventila na prosto dostopnem navoju pod umivalnikom, kadar glavni ventil dobro tesni. Delo podaljšajo in otežijo predvsem:

• zaraščen ali zarjavel star ventil, ki ga ni mogoče odviti,
• poškodovan navoj v steni, ko je treba popraviti kos cevi in včasih tudi ploščice, kar pomeni še delo za keramičarja,
• glavni ventil, ki ne tesni in ga je treba najprej zamenjati,
• ventil v utesnjenem prostoru za omarico ali za kopalno kadjo,
• radiatorski ventili v večstanovanjski stavbi, kjer je treba izprazniti dvižni vod.

V večstanovanjski stavbi s centralnim ogrevanjem praznjenje dvižnega voda običajno organizira upravnik, delo pa opravi podjetje, ki skrbi za ogrevanje v stavbi. Najlažje se to uredi zunaj kurilne sezone, zato se z upravnikom dogovorite pravočasno, saj zapora vpliva tudi na druge etažne lastnike.

V praksi se pogosto zgodi, da se težava ne pokaže takoj, ampak šele po nekaj dneh ali tednih. Najpogosteje gre za te napake:

• trak, navit v napačno smer, ki se pri privijanju naguba in spoj pušča,
• premočno zategovanje, ki poči ohišje ventila ali poškoduje navoj v steni,
• popuščanje po zategovanju, da bi izhod obrnili v pravo smer, kar poruši tesnilo,
• ventil, obrnjen proti puščici, pri ventilih z določeno smerjo pretoka, najpogosteje pri termostatskih in protipovratnih ventilih,
• dodatno tesnilo na spojih z gumijastim tesnilom, ki je odveč in spoju škodi,
• ventil, ki ni primeren za temperaturo ali tlak, na primer poceni vodovodni ventil, vgrajen na ogrevanje.

Pri navojnem spoju velja preprosto pravilo: izhod obračate samo z zategovanjem, nikoli s popuščanjem nazaj. Če ventil preskoči pravi položaj, ga raje odvijte in ponovno zatesnite.

Če imate delujoč glavni ventil in je kotni ventil privit na prosto dostopen navoj, lahko menjavo opravite sami. Pri radiatorjih, zarjaveli napeljavi ali poškodovanem navoju v steni raje pokličite vodoinštalaterja.

1. Zapreti glavni ventil vode in odpreti pipo, da napeljava ni več pod tlakom.
2. Pod ventil postaviti vedro in krpo.
3. Odklopiti gibko cev pipe s starega ventila.
4. Stari ventil odviti v nasprotni smeri urinega kazalca in pridržati navoj v steni, če se vrti z njim.
5. Očistiti navoj ostankov traku, konoplje in vodnega kamna.
6. Naviti teflonski trak ali tesnilno nit v smeri navoja, torej v smeri urinega kazalca, če gledate na konec navoja.
7. Novi ventil najprej priviti z roko, nato ga zategniti s ključem, da izhod gleda proti gibki cevi.
8. Priključiti gibko cev, njeno matico z gumijastim tesnilom zategniti občutljivo in brez traku.
9. Zapreti novi ventil in počasi odpreti glavni ventil.
10. Odpreti novi ventil ter spoj nekajkrat obrisati in preveriti s suhim papirjem.

Ob prevzemu dela naj vam vse pokažejo na mestu. Preverite:

• spoj na steni in spoj z gibko cevjo sta suha tudi po nekaj urah delovanja,
• ventil se vrti lahkotno in po zaprtju voda res ne teče več,
• izhod gleda naravnost proti porabniku, gibka cev ni prepognjena ali napeta,
• pri radiatorju se ventil na povratku da zapreti, po odprtju pa se radiator enakomerno segreje,
• puščica na ventilih z določeno smerjo pretoka se ujema s smerjo vode,
• okolica je čista, pri novi napeljavi pa imate zapisnik o tlačnem preizkusu.