Apnenocementni fini omet (Feinputz)

Mešanica vsebuje apno, cement in zelo droben pesek. Apno daje ometu prožnost in paroprepustnost, zato stena lahko „diha“. Cement prispeva trdnost. Zrno je drobno, običajno okoli pol milimetra, plast pa je tanka, navadno nekaj milimetrov, kot predpiše proizvajalec. Fini omet zato ne izravna večjih neravnin. To je naloga grobega ometa pod njim.

Fini omet ni isto kot štukature. S štukaturami so mišljeni okrasni venci, rozete in ornamenti na stropih, ki jih izdeluje štukater. Tu gre za navadno gladko zaključno plast po celotni steni ali stropu.

Notranji fini omet je namenjen bivalnim prostorom, hodnikom, kuhinjam in ob dobrem prezračevanju tudi kopalnicam. Pomembni so gladkost, enakomeren videz in dober oprijem barve. V kopalnici ga tam, kjer škropi voda, nadomestijo hidroizolacijski premaz in keramične ploščice. Sam fini omet namreč ni vodotesen.

Zunanji fini omet mora prenesti dež, zmrzal in sonce. Uporabi se mešanica, ki jo proizvajalec izrecno označi za zunanjo uporabo. Delo na fasadi je zahtevnejše: potreben je gradbeni oder, spremljati je treba vreme in skrbno izvesti detajle ob oknih, okenskih policah in coklu.

1. Preveriti podlago: grobi omet mora biti trden, suh, brez prahu in dovolj zrel. Kot okvirno pravilo velja približno en dan na vsak milimeter debeline grobega ometa, točen čas določi proizvajalec.
2. Pri starem ometu odbiti in odstraniti razrahljane dele, odstraniti stare premaze in maščobo ter popraviti razpoke.
3. Podlago navlažiti ali premazati s temeljnim premazom, da iz svežega ometa ne vpije vode prehitro.
4. Zaščititi okna, tla in inštalacije, zunaj postaviti in zavarovati oder.
5. Zamešati mešanico po navodilih na vreči, vedno z enako količino vode na vrečo.
6. Nanesti tanko plast z jekleno gladilko, ročno ali strojno.
7. Ko površina rahlo potegne, jo zgladiti z gobasto ali filcano gladilko do enotnega videza.
8. Svež omet varovati pred soncem, prepihom, zmrzaljo in dežjem, dokler ne dozori.

Ročni nanos je primeren za manjše površine, starejše hiše in prostore z veliko vogali in odprtinami. Strojni nanos je hitrejši in se splača na velikih, ravnih površinah v novogradnjah. Končni videz pa vedno da ročno glajenje.

Fini omet sodi na mineralne grobe omete, torej apnenocementne ali apnene. Na opečnem zidu z grobim ometom je to najpreprostejši primer. Porobeton je zelo vpojen, zato brez temeljnega premaza ne gre. Na stikih različnih materialov, na primer opeke in betonske vezi, se v grobi omet vgradi armirna steklena mrežica, da se pozneje ne pojavi razpoka. Gladek beton najprej dobi kontaktni premaz, sicer se omet slabo oprime.

Na mavčni omet se apnenocementni fini omet ne nanaša, ker ta dva materiala ne delujeta skupaj. Če je na steni mavec, se uporabi druga, temu namenjena masa.

Največ odloča stanje podlage. Raven, čist in zrel grobi omet pomeni hitro delo. Star, krušljiv ali razpokan omet pomeni odbijanje, popravila, temeljni premaz in včasih mrežico. Pomembno je še:

• velikost in oblika površine, saj velika ravna stena gre hitreje kot majhni prostori z veliko vogali,
• višina, ker stropi in visoki prostori zahtevajo pomični oder,
• število oken, vrat, špalet in vogalnih profilov,
• pri fasadi oder, zaščitne mreže in čakanje na primerno vreme,
• ali je treba opremljeno stanovanje temeljito zaščititi in po delu počistiti.

V praksi se največkrat zgodi, da se fini omet nanese na premalo zrel grobi omet. Ta se še krči in na površini se pokažejo drobne lasne razpoke. Druga klasična napaka je prehitro sušenje: neposredno sonce, prepih ali na polno prižgano ogrevanje takoj po ometavanju. Cement ne utegne pravilno dozoreti, površina se praši ali poka. Mešanica običajno potrebuje temperature približno od +5 do +25 °C, točne vrednosti navaja proizvajalec.

Težave povzročajo tudi izpuščen temeljni premaz na vpojni podlagi, predebela plast, ki razpoka, ali preveč tanka plast, skozi katero se vidijo neravnine. Pogosto se stene prepleska prezgodaj. Omet se mora posušiti, kar navadno traja nekaj tednov, sicer nastanejo madeži ali se barva lušči. Na fasadi nastane škoda, če se ometava tik pred dežjem ali zmrzaljo.

Manjšo površino v notranjosti, na primer popravljeno steno v eni sobi, lahko z nekaj potrpežljivosti naredite sami. Fasado in dela na višini raje prepustite zidarju z odrom.

1. Izprazniti prostor, tla in okna pokriti s folijo.
2. Odbiti razrahljane dele in s stene omesti prah.
3. Večje luknje in razpoke vnaprej zapolniti z grobim ometom in počakati, da dozori.
4. Steno premazati s temeljnim premazom ali jo enakomerno navlažiti.
5. Zamešati manjšo količino mešanice natančno po navodilih.
6. Z jekleno gladilko nanesti tanko plast od zgoraj navzdol.
7. Počakati, da površina rahlo potegne, in jo s krožnimi gibi zgladiti z gobasto gladilko.
8. Zapreti okna zaradi prepiha, ne ogrevati na polno in pustiti, da se stena počasi suši.
9. Pleskati šele, ko je omet popolnoma suh.

Steno si oglejte pri dnevni svetlobi in tudi s svetilko, ki sveti poševno vzdolž površine. Tako opazite vsak val.

• površina je enotna, brez madežev, prask in grudic zrna,
• na steni in v vogalih ni razpok,
• ko z dlanjo podrsate po površini, se ne praši in ne kruši,
• ob dolgi letvi ni opaznih vdolbin ali valov, ki bi presegali dogovorjeno natančnost,
• vogali in špalete so ravni in ostri,
• prehodi ob stropu, oknih, vratih in stikalih so čisti,
• pri fasadi so detajli ob okenskih policah in coklu skrbno izvedeni,
• proizvajalec in vrsta mešanice sta vpisana v zapisnik o prevzemu, skupaj z napakami, ki jih je treba odpraviti.