Ometavanje sten (grobi omet)

O kakovosti ometa se odloča že pred prvo žlico malte. Običajen postopek je takšen:

1. Priprava podlage: stena mora biti trdna in čista, brez prahu, maščob in razrahljanih delov. Na starih stenah se odbije vse, kar slabo drži, večje luknje pa se zapolnijo vnaprej.
2. Obrizg ali predpremaz: na gladek beton se nanese redek cementni obrizg, ki ustvari hrapav „zob“. Na zelo vpojne podlage, na primer porobeton, se uporabi predpremaz ali obrizg po priporočilu proizvajalca ometa. Tako podlaga malti ne posrka vode prehitro.
3. Namestitev vodil: na steno se pritrdijo ometne letve oziroma kovinski profili za omet, ki določijo ravnino in debelino ometa. Na vogale pridejo vogalni profili, da so robovi ravni in odporni na udarce.
4. Mešanje: suha mešanica iz vreče se zmeša z vodo natanko po navodilih. Če se malta pripravlja na gradbišču iz cementa, apna in peska, se razmerje izbere glede na namen: več cementa pomeni večjo trdnost, a manjšo paroprepustnost.
5. Nanašanje: omet se nanaša ročno z zidarsko žlico ali brizga s strojem za omete. Ena plast ima običajno od 10 do 20 mm. Pri večji debelini se omet nanaša v dveh plasteh, druga pa pride šele na rahlo strjeno prvo.
6. Poravnava: z letvijo, prislonjeno na vodila, se odvečna malta potegne z zidu, prazna mesta pa se dopolnijo. Ko se omet malo strdi, se površina obdela z gladilko ali filcano gladilko, odvisno od tega, ali ostane groba ali pride nanjo še ena plast.
7. Nega in sušenje: omet se mora sušiti naravno, brez neposrednega sonca, zmrzali in močnega prepiha. V vročini ga po potrebi rahlo navlažite. Sušenja ne pospešujte z ogrevanjem ali toplotnimi pihalniki, sicer omet razpoka.

Ročno ometavanje je primerno za manjše površine, popravila in razgibane stene z veliko špaletami in nišami. Primerno je tudi tam, kjer stroja ni mogoče dobro postaviti. Delo je počasnejše, vendar ima zidar vsako mesto pod nadzorom.

Strojno ometavanje se splača pri celih hišah in velikih sklenjenih površinah. Omet ima enakomernejšo konsistenco, delo pa poteka občutno hitreje. Računati pa morate z dovodom vode in elektrike, prostorom za stroj in temeljito zaščito oken, vrat in tal.

Pri izbiri mešanice odločata podlaga in prostor:

• bivalni prostori v notranjosti: klasičen apneno-cementni osnovni omet, nato fini omet ali glajenje,
• porobeton in lahki bloki: lahki ometi, namenjeni tem materialom, da omet ni trši od zidu,
• vlažne kleti in star zid: sistemi sanirnih ometov, saj navaden omet na vlažni steni hitro odpade,
• zunanjost in podstavek: ometi, odporni na vreme in odbrizgano vodo, po sistemu proizvajalca fasade.

Pri dveh gradnjah z enako površino sten se lahko zahtevnost ometavanja precej razlikuje, s tem pa tudi strošek. Delo olajša:

• raven zid iz natančnih blokov, kjer zadošča tanjša plast,
• velike sklenjene stene brez veliko oken in vogalov,
• prost dostop ter pripravljena voda in elektrika na gradbišču.

Delo pa podaljša:

• star, ukrivljen ali vlažen zid, ki ga je treba izravnati z debelo plastjo,
• odstranjevanje starega ometa in popravilo podlage,
• veliko špalet, vogalov in utorov, ki jih je za sabo pustil elektroinštalater,
• visoki stropi ali stopnišča, kjer je potreben oder,
• delo v naseljenem stanovanju, kjer je treba vse prekriti in sproti pospravljati.

Če ometavate v večstanovanjski stavbi, se vnaprej dogovorite z upravnikom in etažnimi lastniki o času del, odvozu ruševin in zaščiti skupnih prostorov. Tako se izognete slabi volji v hiši.

• Ometavanje na prašno ali presuho podlago: omet se ne prime, čez čas pri trkanju zveni votlo ali odpada.
• Izpuščen obrizg na betonu: malta se na gladek beton nima za kaj oprijeti.
• Predebela plast naenkrat: omet zdrsne in med sušenjem poka.
• Ometavanje v mrazu ali na neposrednem soncu: pod približno +5 °C se malta ne strjuje pravilno, v vročini pa se suši prehitro.
• Prezgodnji fini omet ali pleskanje: v praksi se pogosto zgodi, da se na vlažen omet nanese naslednja plast, čez nekaj tednov pa se pojavijo madeži ali razpoke. Okvirno se računa približno en dan sušenja na vsak milimeter debeline, natančen čas navaja proizvajalec.
• Manjkajoča armaturna mrežica na stiku različnih materialov: na primer opeka ob armiranobetonskem vencu. Brez mrežice v ometu tam skoraj vedno nastane razpoka.

Manjšo površino v tehničnem prostoru lahko ometate tudi sami, če imate nekaj potrpljenja. Za celo bivalno etažo ali fasado je pametneje poklicati zidarja. Dela na višini in na odru prepustite strokovnjakom.

1. Odbiti razrahljane dele in steno očistiti prahu.
2. Na beton nanesti cementni obrizg, na vpojen zid pa predpremaz po navodilih.
3. Z vodno tehtnico namestiti ometne letve v ravnino in jih pustiti, da se utrdijo.
4. Suho mešanico zmešati z vodo natanko po navodilih na vreči, in sicer le toliko, kolikor se je porabi v času obdelovalnosti.
5. Malto nanašati z žlico od spodaj navzgor po manjših površinah.
6. Z letvijo, prislonjeno na vodila, odstraniti odvečno malto in dopolniti prazna mesta.
7. Ko se omet rahlo strdi, površino obdelati z gladilko.
8. Omet zaščititi pred prepihom in zmrzaljo ter ga pustiti, da se posuši.

• dolga letev, prislonjena na steno, ne pokaže izrazitih vdolbin ali izboklin, dovoljeno odstopanje določata standard SIST EN in pogodba,
• vogali in robovi špalet so ravni in navpični,
• pri trkanju omet nikjer ne zveni votlo, kar bi pomenilo, da se lušči od podlage,
• na površini ni razpok, drobljivih mest ali lis zaradi neenakomernega sušenja,
• omet je okoli dozic, cevi in podbojev lepo dokončan in čist,
• okna, tla in napeljave so po delu očiščeni malte.