Cenik gradbenih del: Zidanje predelnih sten do 12,5 cm (opeka/Ytong)
Vnesite količine in cena se takoj preračuna. Raven cen: Slovenija. Cene lahko prilagodite v ceniku.
Vse prikazane cene so brez DDV. Cena dela vključuje samo delo. Cena z materialom doda pomožni material (lepilo, osnovni premaz, kite, pritrdilni material). Stenske in talne ploščice, talne obloge, barvo in sanitarno opremo izbere in kupi naročnik, v ceni niso zajeti.
| Postavka | Enota | Cena / enoto | Količina | Skupaj |
|---|---|---|---|---|
Zidarska dela cena | ||||
| Pozidava predelne stene do 12,5 cm (opeka/Ytong) | m² | 19,75 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Pozidava zidu do 30 cm (Porotherm, Ytong) | m² | 26,00 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Priprava sten in tal z nanosom predpremaza | m² | 2,00 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Armiranje zidu z mrežico za notranje stene | m² | 11,95 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Popravilo sten (Rimano, Rotband) | m² | m² | - | |
| Grobi (jedrni) omet sten | m² | m² | - | |
| Fini apneno-cementni omet (Feinputz) | m² | 9,90 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Fini zaključni omet (štukaturni omet) | m² | 9,90 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Strojni ometi (apneno-cementni) | m² | m² | - | |
| Mavčni/izravnalni ometi | m² | 12,50 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Zunanji ometi | m² | 16,10 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Vgradnja preklade | kos | 26,00 € / kos | kos | vnesite količino- |
| Zazidava odprtin | m² | 26,00 € / m² | m² | vnesite količino- |
| Zidanje dimnika (šamot + keramična tuljava) | tm | tm | - | |
| Zidanje dimnika tipa Schiedel | tm | tm | - | |
Kaj je predelna stena do 12,5 cm in kdaj jo potrebujete
Predelna stena debeline do 12,5 cm je tanka notranja stena, ki ničesar ne nosi in le deli prostor. Z njo se ločijo nove sobe v odprtem podstrešju, garderoba, WC od kopalnice ali deli velike dnevne sobe v starem stanovanju. Najpogosteje se zida iz porobetonskih blokov, ki jim ljudje pogosto rečejo kar "Ytong", ali iz opečnih zidakov za predelne stene. Gre za eno od osnovnih zidarskih del pri novogradnji in prenovi.
Čeprav je stena preprosta, o njeni kakovosti odloča natančnost: raven prvi sloj, dobra povezava z obstoječimi stenami in pravilen zaključek pod stropom. Napake pri zidanju se pozneje pokažejo kot razpoke, poševna vrata ali stena, na katero je treba nanesti debel sloj ometa.
Kaj morate odločiti, preden se začne zidanje
Predelna stena je pozidana v dnevu ali dveh, spremembe po dokončanju pa pomenijo štemanje in popravila. Zato se splača nekaj stvari razjasniti vnaprej.
- Natančna lega in mere prostorov: upoštevajte, da debelina stene skupaj z ometom na obeh straneh vzame del površine sobe. Pri garderobi ali WC-ju šteje vsak centimeter.
- Vrata: kje bodo, na katero stran se bodo odpirala in kakšen podboj bo uporabljen. Jeklen podboj se pogosto vgradi že med zidanjem, obložni podboj pa se montira šele v končano odprtino. Od tega sta odvisni širina in višina odprtine.
- Debelina stene: blok debeline 10 cm se običajno uporablja za stene do višine približno 3 m in krajše dolžine, na primer pri garderobi ali shrambi. Debelina 12,5 cm prenese nekoliko višjo in daljšo steno, več vratnih odprtin, vanjo pa se tudi lažje rezkajo utori. Pri dolgi steni brez povezave z drugo steno ali pri višjih stropih lahko proizvajalec zahteva ojačitveni steber ali debelejši blok. Natančne omejitve glede na način pritrditve stene so navedene v tabelah proizvajalca.
- Instalacije v steni: vtičnice, stikala, v kopalnici morda odtok in voda. V tanki steni se utori težko delajo in jo oslabijo. Če naj v steni poteka vodovodna cev ali odtok, je pametnejša debelejša izvedba.
- Kaj bo viselo na steni: kuhinjske omarice, bojler, televizor ali police. Temu prilagodite izbiro materiala in debeline.
- Na čem bo stena stala: pri novogradnji se predelne stene običajno zidajo na nosilno ploščo ali temeljno ploščo še pred estrihom. Plavajoči estrih na izolaciji ni primerna podlaga za zidano steno. Če bi stena morala stati na njem, se o tem vnaprej posvetujte s strokovnjakom.
- Zvočne in požarne zahteve: pri steni med stanovanji ali pri steni proti hodniku oziroma stopnišču veljajo strožje zahteve. Za takšno steno tanka predelna stena običajno ne zadošča, njeno sestavo naj določi projektant.
Porobeton, opeka ali mavec: iz česa zgraditi predelno steno
Za običajno predelno steno so primerni vsi trije materiali, vsak ima svoje prednosti.
- Porobeton (Ytong in podobni) je lahek, reže se z žago, utori za elektroinštalacije se naredijo enostavno. Stena hitro raste in je zelo ravna, zato zadošča tanek omet ali glajenje. Slabša stran je nižja zvočna izolativnost in manjša nosilnost pri obešanju težjih predmetov, kjer je treba uporabiti vložke, namenjene za porobeton.
- Opečni zidaki za predelne stene so težji in zato bolje dušijo hrup. Primerni so na primer med spalnico in dnevno sobo. Bolje držijo tudi kuhinjske omarice ali bojler. Delo je nekoliko počasnejše, pri zidanju na malto pa je treba računati z debelejšim ometom. Kot stena med dvema stanovanjema pa predelna stena do 12,5 cm zahtev glede zvočne izolacije običajno ne izpolni.
- Mavčni bloki se prav tako lepijo in dajo gladko površino. V vlažne prostore se vgrajujejo samo vodoodporne vrste.
V praksi se porobeton pogosto izbere tudi tam, kjer bi bila opeka akustično boljša, ker je lažji, kar pomaga pri starejših stropih, delo z njim pa je hitro. Če vam je tišina pomembna, vprašajte za debelejšo ali težjo izvedbo stene.
Statika in dela v večstanovanjski stavbi
Nenosilna predelna stena ne posega v nosilno konstrukcijo, kljub temu pa jo je treba dobro načrtovati.
V večstanovanjski stavbi vnaprej obvestite upravnika ali etažne lastnike, predvsem zaradi hrupa, odnašanja odpadkov in morebitnega posega v skupne instalacije. Po Stanovanjskem zakonu (SZ-1) sme etažni lastnik dela v svojem stanovanju opraviti brez soglasja drugih, če to ne poslabša drugih delov stavbe, za poseg v skupne dele (npr. stoparje, nosilne stene) pa mora pred začetkom del pridobiti soglasje etažnih lastnikov z več kot polovico solastniških deležev na teh delih. Pozorni bodite pri starejših hišah z lesenimi tramovnimi stropi: težka opečna stena jih lahko preobremeni. V tem primeru je smiselno, da strop oceni statik. Nove električne instalacije v steni sme priključiti samo usposobljen električar. Po prenovi električne inštalacije zahtevajte zapisnik o preverjanju (meritve), ki ga izdela usposobljen preglednik z nacionalno poklicno kvalifikacijo. Če bi bilo ob zidanju predelne stene treba rušiti ali posegati v nosilno steno, to ni več običajna prenova in zahteva statika ter strokovno podjetje.
Kako poteka zidanje predelne stene po korakih
Postopek je pri opeki in porobetonu podoben, razlikuje se predvsem način povezovanja. Porobeton se lepi s tankoslojnim lepilom s fugo običajno do 3 mm. Klasična opeka se zida na malto s fugo okoli 1 cm, brušena opeka pa na lepilo ali peno po navodilih proizvajalca.
- Zakoličenje: lega stene se označi na tleh, stenah in stropu, vključno z vratnimi odprtinami. Uporablja se laser ali vrvica.
- Priprava podlage: podlaga se preveri in očisti prahu in ostankov starih slojev. V kopalnici ali na betonski plošči v pritličju se pod prvi sloj položi hidroizolacijski trak proti vlagi.
- Prvi sloj: bloki se položijo v izravnalno malto in skrbno izravnajo v obe smeri. Napak prvega sloja pozneje ni več mogoče popraviti. Nadaljuje se šele, ko malta strdi po navodilih proizvajalca.
- Naslednji sloji: zidajo se z vezavo, torej z zamikom navpičnih fug vsaj za tretjino dolžine bloka. Pri porobetonu se lepilo nanaša z nazobčano gladilko na ležno in stično ploskev.
- Povezava s stenami: v ležne fuge se ob obstoječih stenah vlagajo ploščata sidra iz nerjavnega jekla, običajno v vsak drugi do tretji sloj.
- Vratna odprtina: po dogovoru se vgradi jeklen podboj ali pa se pusti odprtina za poznejšo montažo. Nad odprtino se vgradi preklada z zadostno naleganjem na obeh straneh po navodilih proizvajalca.
- Zaključek pod stropom: med zadnjim slojem in stropom se pusti reža približno 1 do 2 cm. Strop se pod obremenitvijo rahlo upogiba, elastično polnilo pa ta premik prevzame. Običajno se zapolni z montažno peno. Če mora stena bolje dušiti zvok ali imeti požarno funkcijo, se uporabi mineralna volna ali protipožarni kit po projektu.
- Izravnava površine: pri porobetonu se manjši previsi med bloki pobrusijo s skobljičem ali brusno desko.
- Priprava na omet: na stike različnih materialov in na vogale vratnih odprtin se vgradi armirna mrežica, kot je opisano pri armiranju zidanih predelnih sten z mrežico. Občutno zmanjša tveganje, da se na steni pozneje pojavi lasna razpoka.
Od česa je odvisna cena
Zidanje predelnih sten se obračunava na m² površine stene, torej dolžina krat višina. Okvirna cena dela je 19,75 € na m². Pri primerjanju ponudb vprašajte, ali je v ceni material, ali se vratne odprtine odštejejo in ali je vključena vgradnja preklad in podbojev. Na končni znesek vplivajo ti dejavniki:
- Stanje tal: neravna ali poškodovana tla, ki jih je treba najprej izravnati, pomenijo dodatno delo in material. Pri večjih neravninah gre za ločeno postavko.
- Odprtine in oblika stene: vsaka vratna odprtina pomeni rezanje, preklado in natančno vgradnjo. Vogali, loki ali poševna povezava s podstrešjem se zidajo počasneje in ceno na m² občutno zvišajo, pri zahtevnih oblikah tudi za nekaj deset odstotkov.
- Višina: v višjih prostorih je treba delati z odra ali premičnega podesta, kar delo upočasni.
- Material: porobeton se zida hitreje, opečni zidaki na malto počasneje. Opeka poleg tega zahteva debelejši omet, kar se pozna pri naslednji postavki.
- Dostop: prenašanje materiala v višje nadstropje brez dvigala vzame čas in se pogosto obračuna posebej.
- Naseljeno stanovanje: pokrivanje pohištva in tal ter sprotno čiščenje podaljšajo delo.
- Popravila okoliških sten: če je treba pred priključitvijo nove stene popraviti odstopajoč omet ali izravnati staro steno, je dela več.
- Vlažno okolje in posebne zahteve: izolacija pod prvim slojem, vodoodporen material ali protipožarno polnilo pod stropom zvišajo stroške.
- Majhen obseg: pri eni kratki steni velik del cene predstavljajo priprava, prevoz in čiščenje, zato je cena na m² višja kot pri večji površini.
Najhitreje in najceneje se zida ravna stena brez odprtin v praznem prostoru z ravnimi tlemi.
Kako pripraviti gradbišče, da bo delo potekalo hitro
- prostor je izpraznjen, do mesta stene je prost dostop tudi za material,
- lega stene in vrat je jasno dogovorjena, najbolje vrisana v načrt z merami,
- podboj je kupljen in na gradbišču, če se vgrajuje med zidanjem,
- dogovorjeno je, kdo priskrbi material in kdaj bo dostavljen, da zidar ne čaka na dobavo,
- na gradbišču je dostop do vode in elektrike za mešanje in rezanje,
- v večstanovanjski stavbi je dogovorjeno odnašanje odpadkov, po potrebi rezervacija dvigala,
- v prostoru ni zmrzali. Lepila in malte se praviloma vgrajujejo pri temperaturi vsaj okoli 5 °C, natančno vrednost navaja proizvajalec,
- če se v istem času gradi tudi dimnik, na primer pri zidavi dimnika tipa Schiedel, je zaporedje del usklajeno,
- električar in inštalater vesta, kdaj bo stena končana, da lahko nadaljujeta.
Delo se podaljša, če se lega vrat spreminja med zidanjem, če manjka podboj ali če se o materialu še odloča. Pri načrtovanju rokov upoštevajte tudi čas za strjevanje zidu pred rezkanjem utorov in ometavanjem sten z grobim ometom.
Tipične napake in kako se pokažejo pozneje
Neizravnan prvi sloj. Stena se "zvija", ni navpična in vrata potem ne sedejo v podboj. Naknadno se to rešuje le z debelim ometom ali ponovnim zidanjem.
Stena trdo pozidana do stropa. Ko se strop upogne, začne pritiskati nanjo in stena poči, pogosto poševno ali vodoravno pod stropom.
Manjkajoča sidra. V vogalu ob stari steni nastane navpična razpoka, ki se po pleskanju vedno znova pojavi.
Predebele fuge lepila pri porobetonu. Poslabšajo trdnost in ravnost, stena potem potrebuje več ometa.
Ometavanje brez mrežice na stiku opeke in porobetona. Na meji materialov se pojavi ravna razpoka kot po ravnilu.
Utori za elektriko, izdolbeni pregloboko ali poševno. Steno oslabijo, v njih se lahko pojavi razpoka, pri tanki steni pa grozi, da se blok poškoduje po vsej debelini.
Prekratko naleganje preklade. Nad vrati se sčasoma pojavijo razpoke v vogalih odprtine.
Manjkajoča izolacija pod prvim slojem v vlažnem prostoru. Vlaga iz tal se kapilarno dviga v steno, omet ob tleh temni, odstopa in pojavi se lahko plesen.
Tanka predelna stena tam, kjer bi morala biti ločilna stena. Če se stena do 12,5 cm postavi med dve stanovanji ali proti skupnemu hodniku, se skozi njo sliši običajen pogovor, naknadna rešitev pa pomeni predstensko oblogo, ki vzame del prostora.
Kako preveriti končano predelno steno
- stena je navpična in ravna, preverite jo z dolgo letvijo na več mestih. Dovoljena odstopanja od ravnosti je dobro vnaprej izrecno dogovoriti v pogodbi, običajno s sklicem na nemški standard DIN 18202, saj enakovrednega slovenskega standarda ni,
- navpične fuge so zamaknjene, ne ena nad drugo,
- pri povezavi s starimi stenami so sidra vidna ali dokumentirana na fotografijah,
- pod stropom je elastična reža z dogovorjenim polnilom, ne trdo pozidano,
- vratna odprtina ima pravilno širino in višino za načrtovani podboj,
- vgrajen jeklen podboj je navpičen, v ravnini s steno in ni zvit,
- preklada na obeh straneh nalega dovolj globoko,
- v vlažnem prostoru je pod prvim slojem izolacija,
- na stikih materialov je pred ometom mrežica,
- okolica je pospravljena in odpadki odpeljani, če je bilo to del dogovora.
Pogosta vprašanja
Okvirna cena je 19,75 € na m² površine stene. Končna cena je odvisna od ravnosti tal, števila vratnih odprtin, višine prostora, dostopa do gradbišča in od tega, ali je v ceni material.
Samo zidanje običajne predelne stene v sobi navadno traja en do dva dni. Pri porobetonu na tankoslojno lepilo se ometavati običajno lahko začne po nekaj dneh do približno enega tedna, ko se zid posuši. Pri opeki, zidani na klasično malto, se praviloma čaka dlje, okvirno dva do štiri tedne. Natančen čas navaja proizvajalec lepila, malte in ometa.
Debelina 10 cm zadošča za krajše stene običajne višine, na primer pri garderobi ali shrambi. Debelina 12,5 cm je stabilnejša pri daljših in višjih stenah, pri stenah z vrati in instalacijami ter nekoliko bolje duši hrup. Med spalnico in dnevno sobo je boljša težja opeka ali debelejša stena, morda tudi predstenska obloga iz plošč z izolacijo. Za steno med stanovanji ne zadošča nobena od njiju.
Pri običajnem porobetonskem bloku z licem približno 60 × 25 cm je to okoli 6 do 7 kosov na m², k temu dodajte rezervo za razreze. Porabo lepila navaja proizvajalec na embalaži, pri debelini 10 do 12,5 cm gre okvirno za nekaj kilogramov na m².
Da, če uporabite vložke, namenjene za porobeton, in upoštevate njihovo nosilnost. Za zelo težke predmete je primernejša opeka ali debelejši blok.
Pri novejših betonskih stropih večinoma ne. Pri lesenih tramovnih stropih, pri težki opečni steni v stari hiši ali pri nenavadno dolgi in visoki steni je smiselno, da jo oceni strokovnjak.
Na trdno in ravno betonsko ploščo ali staro keramiko na betonu običajno da. Na plavajoči estrih na izolaciji ali na lesena tla se zidana stena običajno ne postavlja, ker se lahko podlaga pod njo posede. V takem primeru se posvetujte s strokovnjakom.
Sorodna dela
Kako poteka armiranje zidanih predelnih sten z mrežico, kdaj je smiselno, katerim napakam se izogniti in kako preveriti končano steno.
Kako se grobi apneno-cementni omet nanaša ročno in strojno, kaj vpliva na zahtevnost dela in kako preverite dokončano steno.
Kako se zida sistemski dimnik tipa Schiedel s keramično tuljavo, kaj vpliva na zahtevnost dela, katere napake so pogoste in kako preveriti dimnik.
Kako se zida dimnik iz šamota s keramično tuljavo, kaj vpliva na zahtevnost dela, pogoste napake in kako preveriti dokončan dimnik.
Kdaj zadošča manjše popravilo stene z mavčnim ometom in kdaj je potreben apneno-cementni omet. Postopek, pogoste napake in pregled dela.
Kako se izvede apnenocementni fini omet v notranjosti in na fasadi, na katero podlago sodi, tipične napake in kako preveriti opravljeno delo.
Blog
Izračunajte celoten projekt, ne le eno delo
Izberete postavke iz vseh obrti, NUMIQ pa iz njih pripravi ponudbo za vas ali za vašo stranko.