Zidanje predelnih sten do 12,5 cm (opeka/Ytong)

Pri opeki in porobetonu je postopek podoben, razlikuje se predvsem način vezave. Porobeton se lepi s tankoslojnim lepilom, fuga je običajno debela do 3 mm. Klasična opeka se zida z malto in fugo okoli 1 cm, brušena opeka pa z lepilom ali peno, kot predpisuje proizvajalec.

1. Izmeriti in označiti položaj stene na tleh, stenah in stropu, skupaj z vratnimi odprtinami.
2. Preveriti in očistiti podlago, v kopalnici ali na betonski plošči v pritličju pa pod prvo vrsto položiti še izolacijski trak.
3. Prvo vrsto položiti v izravnalno malto in jo natančno izravnati z vodno tehtnico. Napak v prvi vrsti pozneje ni več mogoče popraviti.
4. Zidati naslednje vrste z vezavo, kar pomeni, da so navpične fuge zamaknjene vsaj za tretjino dolžine bloka.
5. Steno povezati z obstoječimi stenami z nerjavnimi ploščatimi sidri, ki se vlagajo v naležne fuge, običajno v vsako drugo do tretjo vrsto.
6. Nad vratno odprtino vgraditi preklado, ki na obeh straneh dovolj globoko nalega, kot navaja proizvajalec.
7. Pod stropom pustiti režo približno 1 do 2 cm in jo zapolniti z elastičnim materialom, na primer z montažno peno.

Pred ometavanjem se na stike različnih materialov in na vogale vratnih odprtin vgradi armirna mrežica. Tako je precej manj verjetno, da se na steni pozneje pokaže lasna razpoka.

Za običajno predelno steno sta primerna oba materiala, vsak pa ima svoje prednosti.

• Porobeton (Ytong in podobni) je lahek, reže se z žago, utori za elektroinštalacijo so hitro narejeni. Stena hitro raste in je zelo ravna, zato zadošča tanek omet ali glajenje. Slabost je slabša zvočna izolacija in manjša nosilnost pri obešanju težkih stvari. Za to so potrebni vložki, namenjeni porobetonu.
• Opečni zidaki za predelne stene so težji in zato bolje dušijo hrup. Primerni so med spalnico in dnevno sobo ali med dvema stanovanjema. Bolje nosijo tudi kuhinjske omarice ali bojler. Delo je nekoliko počasnejše, pri zidanju z malto pa je treba računati na debelejši omet.
• Mavčni bloki se prav tako lepijo in dajo gladko površino. V vlažne prostore spadajo samo vodoodporne izvedbe.

Zakaj se v praksi porobeton pogosto izbere tudi tam, kjer bi bila opeka zvočno boljša? Ker je lažji, kar je pomembno pri starejših stropovih, in ker je delo z njim hitro. Če vam je mir pomemben, vprašajte po debelejši ali težji izvedbi stene.

Najhitreje se zida ravna stena brez odprtin v praznem prostoru z ravnimi tlemi. Zahtevnost in s tem tudi ceno dela povečajo predvsem:

• neravna ali poškodovana tla, ki jih je treba najprej izravnati,
• več vratnih odprtin, vogali, loki ali poševna povezava s podstrešjem,
• delo v naseljenem stanovanju, kjer je treba pokrivati pohištvo in sproti čistiti,
• prenašanje materiala v višja nadstropja brez dvigala,
• popravila obstoječih sten, preden se nanje priključi nova stena,
• vlažen prostor, kjer je potrebna izolacija pod prvo vrsto.

Pri starejših hišah z lesenimi stropovi na tramovih bodite previdni: težka opečna stena jih lahko preobremeni. V takem primeru je smiselno, da strop pregleda statik. V večstanovanjski stavbi pomislite tudi na sosede in se z upravnikom dogovorite, kdaj potekajo hrupna dela in kam gre gradbeni odpad. Nove električne vodnike v steni sme priključiti samo usposobljen elektroinštalater.

• neizravnana prva vrsta, zaradi katere se stena zasuka in se vrata pozneje ne prilegajo v podboj,
• stena, zazidana na trdo do stropa, ki poči, ko se strop upogne,
• manjkajoča sidra, zaradi česar v vogalu ob stari steni nastane navpična razpoka,
• predebele fuge lepila pri porobetonu, ki zmanjšajo trdnost in ravnost,
• ometavanje brez mrežice na stiku opeke in porobetona,
• pregloboki ali poševni utori za elektriko, ki steno oslabijo.

Nenosilno steno iz porobetona lahko sezida tudi spreten domači mojster, če ima dovolj časa in dobro vodno tehtnico. Električne vodnike prepustite elektroinštalaterju, če pa niste prepričani o nosilnosti stropa, se posvetujte s statikom.

1. Označiti položaj stene z laserjem ali vrvico na tleh, stenah in stropu.
2. Očistiti podlago prahu in ostankov starih slojev.
3. Prvo vrsto položiti v izravnalno malto in vsak blok preveriti z vodno tehtnico v obeh smereh.
4. Počakati, da se malta pod prvo vrsto strdi, kot navaja proizvajalec.
5. Lepilo nanašati z nazobčano gladilko na naležno in stično ploskev ter zidati z vezavo.
6. Na stiku z obstoječo steno vlagati nerjavna sidra v fuge.
7. Nad vrata vgraditi preklado, pod stropom pa pustiti režo za peno.
8. Neravnine zbrusiti s skobeljnikom za porobeton in pred ometom na stike vgraditi mrežico.

• stena je navpična in ravna, kar preverite z dolgo letvijo na več mestih,
• navpične fuge so zamaknjene, ne ena nad drugo,
• na stiku s starimi stenami so sidra vidna ali dokumentirana,
• pod stropom je elastična reža, ne trdo zazidan stik,
• vratna odprtina ima pravo širino in višino za predviden podboj,
• preklada na obeh straneh nalega dovolj globoko,
• v kopalnici je pod prvo vrsto izolacija,
• na stikih materialov je pred ometom mrežica.