Strojni ometi (apneno-cementni)

Stroj ves čas dodaja enako količino vode, zato ima mešanica na celi površini enako gostoto. Na večjih površinah gre delo zato hitreje, površina pa je bolj enakomerna kot pri mešanju v vedru. Postopek je običajno takšen:

1. Pregled in priprava podlage. Zidar pregleda zidovje, odstrani prah in ostanke malte, zapolni večje fuge in glede na podlago nanese temeljni premaz ali oprijemni most.
2. Namestitev letev. Na stene se pritrdijo ometne letve, ki določajo ravnino, na vogale in špalete pa vogalni profili, ki ščitijo robove.
3. Nastavitev stroja. Dovod vode se nastavi tako, da mešanica ni ne preredka ne pregosta.
4. Brizganje. Omet se nanaša v pasovih, običajno od spodaj navzgor, v sklenjenem sloju. Debelina je navadno od 10 do 20 mm, odvisno od ravnosti zidovja in navodil proizvajalca.
5. Poravnavanje z letvijo. Z dolgo aluminijasto letvijo se omet potegne po ometnih letvah. Odvečni material se odvzame, vdrta mesta pa se dopolnijo, dokler je omet še svež.
6. Obdelava površine. Ko omet malo potegne, se izravna in nato zagladi z gobo ali filcem. Nastane fina površina, ki jo lahko pleskate ali nanjo nanesete tanek fini omet oziroma glet.
7. Zorenje. Omet se suši naravno, ob zmernem zračenju in brez močnega ogrevanja.

Večina težav z ometom se začne že pred brizganjem. Podlaga mora biti trdna, čista in brez soli. Stare krušljive sloje, oljne premaze ali ostanke lepila je treba odstraniti, sicer se nov omet na njih ne bo obdržal.

Vsak material vpija vodo drugače:

• opeka vpija srednje močno, običajno zadošča temeljni premaz, ki izenači vpojnost,
• porobeton vpija močno, zato se uporabi temeljni premaz in omet, ki ga proizvajalec izrecno priporoča za porobeton. Sicer se omet posuši prehitro in razpoka,
• gladek beton (stropi, preklade, monolitne stene) vode skoraj ne vpija, zato potrebuje oprijemni most s peskom, ki ustvari hrapavo površino.

Pred ometavanjem morajo biti v stenah končane vse napeljave. Kable in doze namesti in preveri usposobljen elektroinštalater, doze pa morajo biti poravnane z bodočo ravnino ometa. Vodovodne in ogrevalne cevi naj vodoinštalater preizkusi pod tlakom še pred ometavanjem, saj je popravilo puščanja pod gotovim ometom precej bolj zamudno. Utore, ki ostanejo po napeljavah, je treba vnaprej zapolniti, širše pa prekriti z mrežico.

Apneno-cementni omet združuje trdnost cementa in paroprepustnost apna. Je trd, odporen na udarce in drgnjenje, vlago pa prenese bolje kot mavec. Zato ga izberete za kopalnice, kuhinje, hodnike, kleti, garaže, kotlovnice in pod keramiko.

Mavčni omet je finejši in je po glajenju pogosto tako gladek, da ga lahko takoj pleskate. Primeren je za suhe bivalne prostore. Za kopalnico ga proizvajalci dovoljujejo le pod pogoji, na primer ob dobrem prezračevanju in pod keramiko s hidroizolacijskim premazom. Za klet ali garažo ni primeren.

Strojni apneno-cementni omet se v notranjosti navadno izvaja kot enoslojni, kar pomeni, da jedro in površina nastaneta naenkrat in se zagladita s filcem. Če želite bolj gladko steno, na primer pod svetlo barvo, kjer svetloba pada od strani, se po zorenju nanese tanek fini omet ali glet.

Zahtevnost in s tem končna cena sta odvisni predvsem od tega, kakšna je stena pred ometavanjem:

• ravno zidovje v novogradnji se ometa najhitreje, saj zadošča tanjši sloj,
• krive stene v starejših hišah zahtevajo debelejši sloj, včasih v dveh korakih, in več materiala,
• odbijanje starih ometov in odvoz ruševin pomeni dodatno delo,
• veliko oken, špalet, vogalov in niš pomeni veliko profilov in ročnega popravljanja,
• visoki stropi in stopnišča zahtevajo oder,
• dostop za stroj je prav tako pomemben: stroj potrebuje vodo, elektriko in prostor za vreče, v stanovanju v višjem nadstropju pa je treba cevi napeljati daleč.

Če imate možnost, združite ometavanje cele hiše ali stanovanja v en termin. Tako se stroj postavlja in čisti le enkrat.

• Ometavanje na neočiščeno ali krušljivo podlago. Omet potem ob trkanju zveni votlo in lahko odstopi.
• Napačna gostota mešanice. Redka mešanica izgubi trdnost in dela lise, gosta se slabo poravnava in površina ostane groba.
• Prepozno poravnavanje z letvijo. Na steni ostanejo valovi in vdrta mesta.
• Napačen trenutek glajenja. Prezgodaj zglajena površina se vleče in zapira, prepozno zglajene pa ni več mogoče izravnati.
• Prehitro sušenje. Prepih, neposredno sonce ali močno ogrevanje povzročajo razpoke zaradi krčenja. Ob zmrzali se ne ometava, večina proizvajalcev navaja najnižjo temperaturo okoli +5 °C.
• Pleskanje ali polaganje keramike na moker omet. Barva se lahko obarva ali lušči. Kot okvirno pravilo se pogosto navaja približno dan sušenja za vsak milimeter debeline, odločilen pa je podatek proizvajalca.

Ob prevzemu vzemite dolgo letev ali vodno tehtnico in svetilko. Če na steno posvetite od strani, neravnine vidite veliko bolje. Dovoljeno odstopanje ravnosti je dobro vnaprej dogovoriti v pogodbi, pod keramiko in velike ploščice je potrebna večja natančnost. Preverite:

• ravnost sten z letvijo v navpični in vodoravni smeri ter po vsej površini,
• navpičnost vogalov in špalet ter ravne, nepoškodovane robove s profili,
• sklenjeno površino brez lis, razpok, izcedkov in sledi orodja,
• trkanje, ali kje ne zveni votlo,
• doze in priključke, ali so prosti, čisti in v ravnini ometa,
• čista okna, okvirje, tla in napeljave brez ostankov ometa,
• navodila za sušenje in zračenje ter datum, od katerega lahko pleskate ali polagate keramiko.