Zunanji ometi

Fasada se ometava v plasteh in vsaka plast potrebuje svoj čas. Običajen postopek je tak:

1. Pregledati podlago: trdnost, razpoke, odstopajoč star omet, ravnost in vlago v zidu.
2. Postaviti gradbeni oder in zaščititi okna, okenske police, tlakovce in vse, kar se ne sme umazati.
3. Očistiti površino prahu, starih premazov, soli, alg in nevezanih delov, poškodovana mesta popraviti ali odstraniti nevezan omet.
4. Pri zateplitvi izdelati armirno plast: lepilno malto, vanjo vtisnjeno mrežico iz steklenih vlaken in poravnavo.
5. Nanesti temeljni premaz, ki izenači vpojnost podlage in izboljša oprijem. Premaz mora biti namenjen prav tej vrsti ometa.
6. Nanesti zaključni omet v enakomerni plasti, ročno z gladilko ali strojno, in oblikovati strukturo.
7. Svež omet zaščititi pred dežjem, neposrednim soncem in vetrom, dokler se ne posuši.

Zakaj toliko korakov? Omet je dober le toliko, kolikor je dobra podlaga pod njim. Če se temeljni premaz izpusti ali se ometava na vlažen zid, se napaka pogosto pokaže šele po letu ali dveh, ko jo je težko še reklamirati.

Silikonski omet

Je elastičen, slabo vpija vodo in umazanija se nanj slabše prijema, ker jo spira dež. Dobro prenaša temperaturna nihanja, zato se pogosto uporablja na novogradnjah in na kontaktnih fasadah oziroma sistemih ETICS. Primeren je tudi za hiše ob prometni cesti ali na vetrovni legi.

Silikatni omet

Njegovo vezivo je kalijevo vodno steklo, zato dobro prepušča vodno paro. Zid lahko vlago oddaja navzven. Zato se uporablja na starejših hišah, opečnih in kamnitih zidovih ter na mineralnih podlagah. Je bolj občutljiv na način dela: navodila proizvajalca je treba natančno upoštevati, sicer se hitro pojavijo madeži.

Akrilni omet

Ponuja širok izbor barv in se enostavno nanaša. Paro prepušča slabše, zato ne sodi na vlažne zidove in ne na paroprepustne mineralne sestave, kjer bi zadrževal vlago. Dobro služi na suhih in ravnih površinah, na primer pri obnovi blokov.

Mineralni in apneni ometi

Izdelani so na osnovi apna ali cementa, so negorljivi in dobro prepuščajo paro. Tipično se uporabljajo na starih hišah, zgodovinskih objektih in kamnitih zidovih. Sem spadajo tudi apneni in apneno-cementni zaključni ometi, ki dajo fino, tradicionalno površino. Mineralni ometi zahtevajo izkušenega mojstra in dovolj časa, da plasti dozorijo. Pogosto se nato še prepleskajo s fasadno barvo.

Tankoslojni ali debeloslojni?

Tankoslojni ometi so lahki in elastični, zato se skoraj vedno uporabljajo na toplotnoizolacijskih sistemih. Debeloslojni tradicionalni ometi so primerni za stare in zgodovinske stavbe, kjer je treba izravnati neraven zid in ohraniti masiven, obrtniški videz.

Zaribana struktura, polna ali s črtastim vzorcem, bolje skrije drobne neravnine in umazanijo, zato je priljubljena na družinskih hišah. Gladka površina deluje sodobno, vendar pokaže vsak madež in jo je težje vzdrževati.

Barva ni le stvar okusa. Temni odtenki se na soncu bolj segrejejo, fasada se bolj razteza in krči, omet pa hitreje stara. Pri zateplitvah proizvajalci temne barve pogosto omejujejo, zato preverite, ali sistem izbrani odtenek dovoljuje.

Najmanj dela je z ravnim, trdnim in suhim zidom novogradnje ali z novo zateplitvijo. Zahtevnost pa raste, kadar:

• ima hiša veliko oken, izzidkov, venčnih zidcev in okrasnih elementov,
• star omet odstopa in ga je treba odbiti ter popraviti zid,
• je zid vlažen ali zasoljen in je treba najprej odpraviti vzrok vlage,
• je stavba visoka in potrebuje obsežen gradbeni oder,
• je izbrana struktura fina in zahtevna za izvedbo,
• je vreme nestanovitno in je treba delo prekinjati.

Pri večstanovanjski stavbi o obnovi fasade odločajo etažni lastniki skupaj z upravnikom, ne posamezen lastnik. Če fasado obnavljate skupaj s toplotno izolacijo, preverite, ali Eko sklad trenutno ponuja spodbude za tovrstna dela, in pogoje preberite pred začetkom del.

• ometavanje na vlažno, prašno ali nevezano podlago,
• izpuščen ali neustrezen temeljni premaz,
• delo na neposrednem soncu, v vetru ali pri nizkih temperaturah,
• pretanka ali neenakomerna plast,
• izdelava ene stene po delih s premori, po katerih ostanejo vidni prehodi,
• mešanje materialov različnih sistemov, na primer akrilni omet na vlažnem mineralnem zidu,
• slabo rešeni detajli pri okenskih policah, špaletah in stiku s streho.

V praksi se pogosto zgodi, da napak ne povzroči sam material, ampak nespoštovan postopek. Zato se priporoča, da so temeljni premaz, lepilna malta in omet od istega proizvajalca in iz istega sistema.

Pri prevzemu si fasado oglejte pri dnevni svetlobi in tudi s strani, ko svetloba pada poševno. Takrat se vidi največ.

• barva in struktura sta enakomerni, brez madežev in vidnih prehodov,
• na površini ni razpok, mehurjev ali odstopajočih mest,
• pri trkanju nikjer ne zveni votlo,
• vogali, špalete in robovi so ravni in čisti,
• stiki z okenskimi policami, okni in obrobami so zatesnjeni,
• okna, tlakovci in okolica so očiščeni ostankov ometa,
• imate dokazilo o uporabljenih materialih in po možnosti fotografije posameznih plasti,
• dogovorjena garancija je zapisana pisno.