Zidava dimnika tipa Schiedel

Dimnik tipa Schiedel ima tri plasti, ki se med seboj natančno ujemajo:

• plašč iz dimniških blokov, običajno iz lahkega betona, ki nosi celoten dimnik in ščiti okolico pred vročino,
• izolacija med plaščem in tuljavo, ki ohranja dimne pline tople, da se v dimniku ne nabira več kondenzata, kot je nujno,
• keramična tuljava, ki zdrži visoko temperaturo, vlago in kisline iz dimnih plinov.

Sistem vključuje še posebne dele: spodnji element s posodo za kondenzat in odtokom, element s čistilno odprtino in vratci, priključni kos za dimno cev peči ali kotla ter zaključek nad streho, torej dimniško glavo s krovno ploščo. Ob dimniški tuljavi se pogosto vodi tudi prezračevalni jašek.

1. Pregled podlage. Dimnik je težak, zato mora stati na trdnem temelju ali na plošči, ki je za takšno obremenitev načrtovana. Podlaga mora biti ravna in vodoravna.
2. Postavitev spodnjega elementa. Prvi blok se položi v malto natančno v libelo. Vsako odstopanje se z višino povečuje in dimnik bi se začel nagibati.
3. Posoda za kondenzat in čistilni element. Čisto spodaj se vgradi posoda z odtokom kondenzata, nad njo element s čistilno odprtino. Ne vgrajujeta se naknadno, ampak sproti z ostalimi deli.
4. Zidava plašča in vstavljanje tuljav. Bloki se zidajo z malto, ki jo priporoča proizvajalec, keramične tuljave pa se stikujejo s posebnim kislinoodpornim kitom. Odvečni kit se takoj obriše, da v notranjosti ne nastanejo izbokline. Izolacija se vstavi po navodilih sistema, tako da tuljava ostane na sredini.
5. Priključni kos. Priključek se vgradi na višini, ki ustreza kotlu ali kaminu. Višino je dobro izmeriti vnaprej, saj je naknadno vrtanje v gotov dimnik nepotrebno tveganje.
6. Prehod skozi strope in streho. Okoli dimnika se pusti predpisan odmik od lesenih tramov in drugih gorljivih materialov. Ta prostor se ne zapolni z ničimer gorljivim.
7. Dimniška glava in zaključna dela. Nad streho se dimnik zaključi s krovno ploščo. Zunanji del se ometa z odpornim fasadnim ometom, obloži ali pa se uporabi montažni plašč glave. Preboj skozi streho se obroba s pločevino in zatesni.

Zakaj tuljave ne smete trdno zazidati v plašč? Keramika se pri kurjenju razteza. Če nima prostora, plašč poka. Zato sistem računa s prostim nalaganjem in dilatacijo, predvsem pri krovni plošči.

Sistem se izbere glede na to, kaj boste na dimnik priključili:

• kamin, kaminska peč, kotel na drva, pelete ali premog potrebujejo dimnik za visoke temperature dimnih plinov in odpornost proti vžigu saj,
• sodobni plinski in kondenzacijski kotli imajo hladne in vlažne dimne pline, pogosto s nadtlakom, zato potrebujejo tuljavo za mokro obratovanje ali drugo rešitev po navodilih proizvajalca kotla,
• dve kurilni napravi, na primer kamin in kotel, običajno potrebujeta dve ločeni tuljavi, skupen priključek je mogoč le na podlagi izračuna.

Premer tuljave in višino dimnika naj določi projektant ali dimnikar glede na moč kurilne naprave. Prevelik premer vleče slabše, prav tako kot premajhen. Če dimnik gradite ob zamenjavi ogrevanja z novo, učinkovitejšo napravo, je smiselno preveriti, ali Eko sklad trenutno podpira takšno naložbo, in pogoje pogledati na njihovi spletni strani.

Zahtevnost in s tem tudi ceno dela največ določajo:

• višina dimnika in število etaž, skozi katere poteka,
• število tuljav in prezračevalni jašek,
• ali gre za novogradnjo, kjer se z dimnikom računa od začetka, ali za obstoječo hišo, kjer je treba prebiti strope in streho,
• stanje podlage, če je potreben nov temelj ali ojačitev plošče,
• dostop do strehe in potreba po odru pri zidavi glave,
• način zaključka glave: omet, obloga ali montažni plašč,
• prenos težkih blokov na podstrešje ali po ozkem stopnišču.

V praksi se pogosto izkaže, da največ časa ne vzame sama zidava, ampak prehodi skozi ostrešje in streho, kjer je treba prilagoditi tramove in na novo urediti kritino okoli dimnika.

Pred prvim kurjenjem naj gotov dimnik pregleda dimnikar. Preveri, ali je dimnik pravilno izveden in primeren za vašo kurilno napravo, ter vam pove, kako pogosto bo potrebno čiščenje. Njegovo poročilo shranite, saj ga ob morebitnem požaru lahko zahteva tudi zavarovalnica.

Priključitev plinskega kotla sme opraviti le usposobljen vodoinštalater oziroma pooblaščeni serviser, električne povezave pa elektroinštalater. Če zavohate plin, takoj zapustite prostor in pokličite 112.

• spodnji element ni vodoraven in dimnik se postopoma nagiba,
• tuljave so stikovane z navadno malto namesto s kislinoodpornim kitom,
• kit je iztisnjen v notranjost tuljave, kjer se nanj lovijo saje,
• manjka dilatacija tuljave, ki nato pritiska na plašč, krovna plošča pa poka,
• leseni tramovi ali toplotna izolacija strehe so tik ob dimniku brez predpisanega odmika,
• dimnik je prenizko nad streho, zato slabo vleče in ob vetru dim uhaja nazaj,
• preboj skozi streho je slabo zatesnjen in na podstrešje zamaka,
• odtok kondenzata manjka ali ni priključen.

• dimnik je navpičen, kar preverite z libelo ali grezilom na več mestih,
• čistilna odprtina je dostopna in vratca dobro tesnijo,
• posoda za kondenzat je vgrajena in odtok je priključen,
• priključni kos je na višini, ki ustreza kurilni napravi,
• okoli dimnika v stropih in ostrešju ni gorljivih materialov bližje, kot dovoljuje proizvajalec,
• glava dimnika je dovolj visoko nad streho, krovna plošča pa je cela in brez razpok,
• preboj skozi streho je obrobljen in ne zamaka,
• omet ali obloga glave je sklenjena in brez razpok,
• imate dokumentacijo uporabljenega sistema in poročilo dimnikarja o pregledu.