Iskrni preizkus PVC folije (ravna streha)

PVC folija ne prevaja elektrike. Če je cela, napetost iz elektrode skoznjo ne pride. Če pa je v foliji luknja, napetost skozi njo najde pot do prevodnega sloja pod folijo. Naprava takrat zapiska, pojavi se vidna iskra in ta natančno pokaže mesto napake.

Zakaj je to pri ravni strehi tako pomembno? S poševne strehe voda hitro odteče. Na ravni strehi zastaja, predvsem tam, kjer je naklon manjši, in sčasoma najde vsako šibko točko. Pod folijo so toplotna izolacija, parna zapora in nosilna konstrukcija. Ko se vanje dokoplje voda, izolacija slabše izolira, lahko se pojavi plesen, voda pa se na stropu pogosto pokaže čisto drugje, kot je luknja. Iskanje vzroka potem traja dolgo, popravilo pa pomeni razdiranje slojev strehe.

Brez prevodnega sloja preizkus ne deluje

Celotna metoda sloni na enem pogoju: pod folijo mora biti nekaj prevodnega. Betonska podlaga tok prevaja le do neke mere, suha toplotna izolacija iz polistirena ali mineralne volne pa sploh ne. Pri običajni toplotno izolirani ravni strehi se zato pod folijo položi prevodni sloj, na primer posebna prevodna tekstilija ali prevodna folija. Na to je treba misliti že pri načrtovanju in naročilu strehe. Pod že položeno folijo prevodnega sloja naknadno ne morete vstaviti.

Preizkus izvede usposobljen tehnik s kalibrirano napravo. Postopek je običajno približno tak:

1. Tehnik preveri, ali je pod folijo prevodni sloj in ali je pravilno ozemljen oziroma priključen na napravo.
2. Folijo očisti in pusti, da se posuši. Voda, rosa in umazanija popačijo rezultat.
3. Napetost nastavi glede na debelino in vrsto folije, praviloma po navodilih proizvajalca folije in naprave.
4. Sistematično prečeše celo površino s prevodno krtačo ali elektrodo, pas za pasom, posebej natančno pa zvare, kote in preboje.
5. Vsako mesto, kjer preskoči iskra, označi, da se ga lahko takoj popravi.
6. Po popravilu popravljena mesta ponovno preizkusi.
7. Na koncu pripravi pisni zapisnik s fotografijami.

Pri pravilno nastavljeni napetosti preizkus folije ne poškoduje. Med delom pa se uporablja visoka napetost, zato se v bližini ne smejo zadrževati nepoklicani in ljudje s srčnim spodbujevalnikom. Delo poteka tudi na višini, zato ga prepustite strokovnjakom.

Velja preprosto pravilo: prej ko se netesnost najde, lažje jo je popraviti. Preizkus se zato splača v več trenutkih.

• Takoj po polaganju folije. Folija je še odkrita, zvari so dostopni in popravilo je hitro.
• Pred prevzemom strehe od izvajalca. Zapisnik je dokaz, da ste prevzeli tesno streho.
• Pred iztekom garancijskega roka. Če se kaj najde, napako še lahko reklamirate pri izvajalcu.
• Po vsakem posegu v streho. Montaža sončne elektrarne, klimatske naprave, novega dimnika ali prezračevanja pomeni nove preboje in novo tveganje.
• Ob sumu, da streha pušča. Preizkus pomaga najti dejansko mesto napake, ne le mesto, kjer voda kaplja.

V večstanovanjski stavbi preizkus naroči upravnik v dogovoru z etažnimi lastniki. Če vam v stanovanje v zadnjem nadstropju zateka, se najprej obrnite nanje.

Iskrni preizkus ni edina možnost. Vsaka metoda je primerna za nekaj drugega.

• Iskrni preizkus hitro zajame celo površino in natančno pokaže mesto napake. Potrebuje suho folijo in prevodni sloj pod njo.
• Vakuumski preizkus se izvaja s prozornim zvonom, ki ga tehnik položi na zvar, premazan z milnico. Pri netesnosti se pojavijo mehurčki. Je počasnejši, a primeren za ciljno kontrolo zvarov in detajlov in ne potrebuje prevodnega sloja.
• Poplavni preizkus pomeni začasno zalitje strehe z vodo. Je počasen, obremeni konstrukcijo in ne pokaže natančnega mesta netesnosti, le to, da nekje je.

Pri zahtevnejših strehah se v praksi pogosto kombinira iskrni preizkus na površini z vakuumskim na najbolj tveganih stikih.

Dve enako veliki strehi ne pomenita nujno enako dela. Na zahtevnost vplivajo predvsem:

• velikost in oblika površine. Sklenjeno ravno površino tehnik preveri hitro, razgibano streho počasneje,
• število detajlov. Strešne odtoke, dimnike, prezračevalne kape, stebričke, kote in stike z atiko je treba pregledati ročno in pozorno,
• dostop na streho. Višina stavbe, manjkajoč izhod na streho ali potrebno varovanje pred padcem delo podaljšajo,
• stanje folije. Mokro, prašno ali z rastlinjem preraslo folijo je treba najprej očistiti in posušiti,
• obseg storitve. Ali gre le za preizkus ali tudi za popravilo najdenih napak in ponovni preizkus.

Največ netesnosti je v kotih, ob atiki, okoli prebojev in tam, kjer se folija spaja ali spremeni smer. Atika je posebej občutljiva, ker se folija tu upogne, zaključi in sreča s kleparskimi obrobami.

Naprava je zanesljiva, napake delajo ljudje. V praksi se pogosto zgodi tole:

• preizkus na mokri ali umazani foliji. Vlaga lahko sproži iskro tam, kjer napake ni, ali pa pravo luknjo prikrije,
• napačno nastavljena napetost. Prenizka napetost drobne razpoke ne odkrije, previsoka lahko tanko folijo poškoduje,
• manjkajoč prevodni sloj. Preizkus potem ničesar ne meri, čeprav naprava »ni nič našla«,
• pregled le ravne površine. Izpustijo se koti, atike in preboji, torej mesta, kjer je napak največ,
• preizkus brez zapisnika. Brez pisnega zapisa in fotografij pri reklamaciji ne morete ničesar dokazati,
• brez ponovne kontrole po popravilu. Popravljeno mesto je treba ponovno preizkusiti.

Ko prevzemate opravljen preizkus, preglejte naslednje točke:

• zapisnik vsebuje datum, naslov, obseg pregledane površine in ime tehnika,
• naveden je tip in debelina folije ter uporabljena napetost,
• navedena je naprava in podatek o njeni kalibraciji,
• zapisnik potrjuje, da je bil pod folijo prevodni sloj,
• najdene netesnosti so vrisane ali opisane in fotografirane,
• zapisano je, katere napake so bile popravljene in da so popravljena mesta prestala ponovni preizkus,
• pregled je zajel tudi kote, atike in vse preboje, ne le površine,
• zapisnik shranite k dokumentaciji stavbe, potrebovali ga boste pri reklamaciji in pri nadaljnjih posegih v streho.