Izvedba falcane kritine s stoječim zgibom

S tal je videti preprosto, a ali bo streha leta tesnila, je odvisno od natančnosti pri vsakem koraku. Na dvokapni strehi je postopek običajno takšen:

1. Pregled podlage. Polni opaž mora biti raven, suh in trden. Klepar preveri tudi sekundarno kritino in prezračevalni sloj pod opažem.
2. Ločilni sloj. Na opaž položi strukturirano ločilno mrežo ali drug sloj, ki ga priporoča proizvajalec. Ta loči pločevino od lesa in odvaja vlago, ki se kondenzira pod pločevino.
3. Kapni rob. Najprej namesti kapno obrobo in kljuke za žleb, da voda s strešine teče natančno v žleb.
4. Priprava trakov. Trakove razreže na dolžino strešine. Dolge trakove pogosto profilira kar na gradbišču, zato na ploskvi ni prečnih spojev.
5. Pritrjevanje s sponkami. Trak pritrdi na opaž z nepomičnimi in drsnimi sponkami, skritimi v zgibu. Nepomične držijo trak na enem mestu, drsne pa mu omogočajo, da se ob spremembah temperature razteza in krči.
6. Falcanje. Rob sosednjega traku prekrije prejšnjega, spoj pa se upogne z ročnim orodjem ali strojem za falcanje. Pri dvojnem zgibu se upogne dvakrat, zato spoj tesni tudi ob snegu in zastajajoči vodi.
7. Detajli. Sledijo sleme s prezračevanjem, obrobe na čelnih robovih, notranji zalomi strehe, obroba dimnika, priključki na steno in prodori.
8. Snegolovi. Z gladke pločevine sneh hitro zdrsne, zato se na strešino namestijo snegolovi, ki varujejo žlebove in ljudi pod streho.

Pločevina je le zgornji sloj. Večina težav, ki se pokažejo po letih, ne nastane v pločevini, temveč pod njo. Običajna sestava poševne strehe z izoliranim podstrešjem je od spodaj navzgor približno takšna:

• parna zapora na notranji strani, ki ne spušča vlažnega zraka iz hiše v izolacijo,
• toplotna izolacija med špirovci, po potrebi tudi pod njimi ali nad njimi,
• sekundarna kritina (difuzijsko odprta folija) nad špirovci,
• kontraletve, ki naredijo prezračevalni sloj,
• polni opaž iz desk ali plošč, kot ga zahteva proizvajalec kritine,
• ločilna mreža in na koncu falcana kritina.

Zakaj je prezračevanje tako pomembno? Pločevina se ponoči hitro ohladi in na njeni spodnji strani se nabira vlaga. Če zrak pod opažem ne kroži, les vlaži in izgublja trdnost. Prezračevalni sloj potrebuje vstop zraka pri kapi in izstop pri slemenu, sicer ne deluje.

Najmanjši naklon je odvisen od posameznega sistema in ga proizvajalec navaja v tehnični dokumentaciji. Dvojni stoječi zgib zmore tudi majhne naklone, pogosto le nekaj stopinj. Bolj ko je streha položna, bolj natančno mora biti falcanje in bolj so pomembni detajli, včasih tudi tesnilni trak v zgibu.

Če ob zamenjavi kritine izboljšate tudi toplotno izolacijo strehe, preverite, ali Eko sklad trenutno ponuja spodbude za tak ukrep.

V praksi se uporabljajo predvsem trije materiali:

• pocinkana jeklena pločevina s premazom, običajna izbira za stanovanjske hiše z veliko izbiro barv,
• aluminij, lahek in odporen proti koroziji, primeren za vlažno ali industrijsko okolje ter bližino morja,
• titancink, material z naravno patino in dolgo življenjsko dobo, priljubljen na zgodovinskih in arhitekturno zahtevnih stavbah. Za obdelavo potrebuje izkušenega kleparja.

Pazite na kombinacijo kovin. Voda, ki teče z bakra na cink ali pocinkano pločevino, povzroča korozijo. Žlebovi, obrobe in dodatki naj bodo zato iz materiala, ki se s kritino dobro ujame.

Poleg klasičnega zgiba, ki se falca na strehi, obstaja tudi klik sistem. Trakovi se zaskočijo brez falcanja, zato je montaža hitrejša. Primeren pa je predvsem za preproste strehe z večjim naklonom. Pri majhnem naklonu, lokih in razgibanih oblikah se praviloma izbere klasični dvojni zgib. Isto tehniko lahko uporabite tudi na fasadi, če želite, da streha in stena delujeta kot celota.

Obseg dela na enako veliki površini se lahko precej razlikuje. Delo je zahtevnejše predvsem zaradi:

• razgibanosti strehe: vsak zalom, frčada, dimnik ali strešno okno pomeni ročno izdelan detajl,
• majhnega naklona, ki zahteva skrbnejše tesnjenje spojev,
• višine in dostopa: gradbeni oder, varovala proti padcu in prenos dolgih trakov na streho,
• stanja podlage: pri prenovi je pogosto treba zamenjati opaž, urediti prezračevanje ali popraviti ostrešje,
• materiala: titancink in aluminij se obdelujeta drugače kot jeklo.

Delo pa olajšajo preprosta dvokapna streha, ravna in suha podlaga ter dober dostop za stroj za profiliranje. Gre za delo na višini, ki ga mora opraviti klepar z ustrezno zaščito pred padcem. Laik naj se ga ne loteva.

• Togo pritrjena pločevina. Brez drsnih sponk se trak ne more prosto raztezati, ploskev se valovi, spoji pa so obremenjeni.
• Manjkajoče prezračevanje. Pod pločevino se zadržuje vlaga in opaž začne gniti.
• Sistem, ki ni primeren za naklon. Klik sistem ali enojni zgib na preveč položni strehi ob snegu in vetru prepušča vodo.
• Površno izdelani detajli. Streha skoraj vedno zamaka v zalomu, ob dimniku ali na priključku na steno, ne na ravni ploskvi.
• Manjkajoč ločilni sloj tam, kjer ga proizvajalec zahteva, zlasti pri titancinku.
• Pozabljeni snegolovi, ki jih je pozneje težje namestiti.

Ob prevzemu si streho oglejte s tal in z odra, dokler še stoji. Preverite, da:

• so zgibi ravni, vzporedni in po vsej dolžini enakomerno zafalcani,
• na ploskvi ni vidnih vijakov, udrtin ali opraskane površine,
• se ploskev tudi na soncu opazno ne valovi,
• kapni rob vodi vodo v žleb in ima žleb padec proti odtočni cevi,
• ima sleme delujoče prezračevanje, vstop zraka pri kapi pa je zaščiten z mrežico,
• so zalomi, dimnik in priključki na steno obrobljeni brez rež in niso zakitani tam, kjer bi morala biti pločevina,
• so snegolovi nameščeni po načrtu,
• vam je izvajalec izročil podatke o materialu, garancijske pogoje proizvajalca in priporočila za vzdrževanje.