Kleparska obdelava okenskih polic

Prostor pod oknom je občutljiv, ker se tu stikajo okenski okvir, zidovje in toplotna izolacija. Če tu zamaka, tega ne opazite takoj. Prvi znaki so vlažni madeži na špaleti ali odstopajoč omet pod oknom. Navadno se pokažejo šele po dveh ali treh zimah.

Pravilno nameščena polica opravi več nalog hkrati:

• prek odkapnega nosu odvaja vodo stran od fasade,
• ščiti priključno režo okna pred vlago in zmrzaljo,
• preprečuje zamakanje v toplotno izolacijo,
• zaključi spodnji del odprtine in dopolni videz okna.

Zakaj pločevine ne položimo kar na zid ali v malto? Voda si vedno najde pot pod polico. Zato se pod njo najprej nalepijo tesnilni trakovi. To je vodotesna plast, ki premosti stik okvirja, zidu in izolacije. Tako nastane neprekinjena zaščita še pred namestitvijo pločevine. Pločevina je potem druga, vidna zaščita.

Vlečene aluminijaste police se danes pogosto vgrajujejo pri novogradnjah in pri izolaciji fasad. Obdržijo obliko, imajo že izdelan odkapni nos in ne potrebujejo premaza. Toplota jih bolj razteza, kar je treba upoštevati pri daljših kosih.

Pocinkano in plastificirano pločevino klepar upogne po meri v delavnici. Primerna je za netipična okna, erkerje in oboke. Plastificirana plast bolje prenaša sonce in praske. Življenjska doba je praviloma krajša kot pri aluminiju.

Plastične police so lahke in jih je lahko obdelati. Zmrzal in sonce pa jih sčasoma naredita krhke, barva pa zbledi. Pri daljših oknih potrebujejo gostejše sidranje, da se ne upogibajo.

Kamnite in betonske police se izbirajo pri starejših stavbah ali tam, kjer šteje videz in dolga življenjska doba. So težke in potrebujejo trdno podlago. Njihova vgradnja je zahtevnejša.

Postopek ima stalen vrstni red. Vsak korak je odvisen od kakovosti prejšnjega. Klepar se ravna po pravilih stroke in po navodilih proizvajalcev sistemov toplotne izolacije fasade.

1. Očistiti podlago prahu, malte in starega lepila ter jo pustiti, da se posuši.
2. Preveriti ravnost podlage in ustvariti naklon stran od okna, navadno vsaj okoli 5°.
3. Izmeriti dejansko širino odprtine skupaj z debelino izolacije, ne po golem zidu.
4. Nanesti osnovni premaz in po celi površini nalepiti tesnilne trakove brez mehurčkov in gub, s potegom v stranske špalete.
5. Polico položiti v lepilo ali na tesnilni trak, zadnji rob pa potisniti pod okenski okvir ali v pripravljen utor.
6. Polico sidrati ob straneh, nikoli skozi površino, po kateri teče voda. Pri daljših kosih pustiti prostor za raztezanje.
7. Stranske zaključke namestiti na kit ali lepilo in preveriti priključek na špaleto.

Naklon je najpomembnejši. Brez njega voda na polici stoji in se potiska pod okvir. Nobeden poznejši korak tega ne popravi. Previs čez fasado je po priporočilih navadno vsaj okoli 30 mm. Na izpostavljenih straneh hiše se v praksi obnese malo več.

Kdaj namestiti police? Navadno po toplotni izolaciji in pred zaključnim ometom. Pri zgodnejši vgradnji se pločevina rada poškoduje med delom z odra. Pri poznejši vgradnji je treba posegati v dokončano fasado. Zaščitno folijo pustite na pločevini do konca fasaderskih del, vendar ne predolgo, ker se na soncu lahko prilepi.

Zahtevnost dela, s tem pa tudi končna cena, je odvisna od razmer na objektu:

• širše police pri debeli izolaciji potrebujejo več sidranja in natančnejši naklon,
• za delo na višini sta potrebna oder ali dvižna ploščad,
• erkerji, oboki in netipične oblike podaljšajo izdelavo in montažo,
• neravno ali poškodovano podlago je treba najprej popraviti,
• težke kamnite elemente je težje prenašati in vgrajevati,
• več enakih oken pa delo poenostavi.

Ko primerjate ponudbe, preverite, ali so police navedene posebej. Preverite tudi, ali ponudba vključuje tesnilne trakove, izdelavo naklona in stranske zaključke. Pogosto se pozabi tudi na odstranitev starih polic, na špaleto iz XPS okoli okna in na oder.

• premajhen ali nikakršen naklon: voda stoji, leze pod okvir in špaleta navlaži,
• izpuščeni tesnilni trakovi: voda ima neposredno pot v režo in izolacijo,
• prekratek previs: voda teče po ometu, ki se umaže in odstopa,
• togo sidranje brez dilatacije: pločevina se ob spremembah temperature vali, poka in rahlja,
• zaključki, nameščeni na suho: že v prvi zimi se zrahljajo in voda teče v špaleto,
• manjkajoč protihrupni trak pod pločevino: dežne kaplje glasno bobnajo, kar moti predvsem v spalnici,
• polica naročena po golem zidu: po izolaciji je prekratka in treba je čakati na novo.

Popravilo zamočene špalete pomeni demontažo police, sušenje podlage in ponovno popravilo fasade. Varčevanje pri tem detajlu se zato ne izplača.

Sami se lahko lotite enega ali dveh oken v pritličju, kjer delate s tal ali z nizkega, stabilnega podesta. Za višja nadstropja in celotne fasade pokličite kleparja. Delajte mirno, saj se napake pri naklonu in stiku trakov pokažejo šele pozneje.

1. Previdno odstraniti staro polico in zaključke, ne da bi poškodovali okenski okvir.
2. Očistiti in posušiti podlago ter odstraniti ostanke malte in lepila.
3. Izravnati podlago in ustvariti naklon stran od okna.
4. Izmeriti širino in globino skupaj z izolacijo in previsom čez fasado.
5. Nanesti osnovni premaz in po navodilih proizvajalca nalepiti tesnilne trakove s potegom v stranske špalete.
6. Nalepiti protihrupni trak, polico položiti v lepilo in zadnji rob potisniti pod okvir.
7. Polico sidrati ob straneh in pustiti režo za raztezanje.
8. Stranske zaključke namestiti na kit in zatesniti stike.
9. Na polico zliti malo vode in opazovati, ali odteka proti nosu.

• voda, zlita na polico, sama odteka stran od okna in nikjer ne zastaja,
• odkapni nos sega čez fasado in voda ne teče po ometu,
• zadnji rob je potisnjen pod okvir in stik je tesen,
• stranski zaključki so trdno prilepljeni in zatesnjeni,
• pločevina se ne vali, se ne premika in pri trkanju ne ropota,
• površina ni opraskana ali vbočena,
• zaščitna folija je odstranjena,
• imate fotografije nalepljenih tesnilnih trakov, preden jih je prekrila pločevina.