Glajenje stropa

Na prvi pogled je strop samo še ena ploskev, podobna steni. V praksi pa je ena najzahtevnejših površin v stanovanju. Razloga sta dva: teža mase in svetloba.

Masa na stropu se mora upirati lastni teži. Debelejšo plast na steni je še mogoče nanesti in poravnati. Na stropu pa debela plast rada zdrsne, počasi odstopa in med sušenjem poka. Zato se strop dela v tanjših plasteh, oprijem na podlago pa je tu še pomembnejši.

Drugi razlog je svetloba. Dnevna svetloba z okna pada na strop pod zelo ostrim kotom, skoraj vzporedno s površino. Pri taki svetlobi izstopi vsak val, vsaka sled gladilke in vsak nezbrušen rob. Zakaj je strop podnevi lep, zvečer ob svetilki pa naenkrat »grbast«? Svetilka sveti iz drugega kota in razkrije neravnine, ki jih dnevna svetloba ni pokazala, lahko pa tudi obratno. Dober pleskar zato strop pregleda iz več smeri.

Glajenje stropa je eno zadnjih »mokrih« del pred pleskanjem. Če se vrstni red podre, se zglajena površina poškoduje ali pa jo je treba narediti znova.

• elektroinštalacija v stropu je končana, utori so zaprti in zakrpani z ometom ali mavcem,
• okna so vgrajena in špalete obdelane, tako da je prostor mogoče zračiti in ogrevati,
• mokri talni sloji (estrih, anhidrit) so že deloma suhi, sicer dvigujejo vlago v prostoru in masa se suši počasi,
• v prostoru je praviloma vsaj okoli 10 °C, najbolje običajna sobna temperatura, in ni prepiha,
• pohištvo je odneseno ali zloženo na sredino prostora in skrbno pokrito,
• svetila so odstranjena, vodniki pa varno izolirani.

Odstranitev svetil in izolacija vodnikov nista malenkost. Delo z elektriko naj opravi elektroinštalater z ustrezno usposobljenostjo, ne pleskar in ne domači mojster. Elektroinštalater obenem presodi, ali je v stropu treba še kaj dodati, na primer izvod za dodatno svetilo. Če ga dodajate po glajenju, morate dolbsti v gotovo površino.

V večstanovanjski stavbi je smiselno sosede in upravnika vnaprej obvestiti, kdaj bodo potekala hrupnejša dela, predvsem brušenje. Tako se izognete nejevolji med etažnimi lastniki in upoštevate hišni red.

Priprava podlage

Najpomembnejši del dela je tisti, ki se pozneje ne vidi. Star strop se najprej potrka in postrga. Vse, kar slabo drži, mora dol: luščeča se barva, razrahljani koščki ometa, stare lepljene stiroporne plošče in ostanki lepila.

V starejših stanovanjih je na stropih pogosto klejna ali apnena barva. Klejna barva je za izravnalno maso zahrbtna, ker se ob vlaženju raztopi in masa na njej ne drži. Prepoznate jo preprosto: strop podrgnite z mokro gobo. Če se barva spira ali maže, gre za klejno barvo. Treba jo je sprati do podlage, prekrivanje ne zadošča.

Na stropu iz betonskih plošč se preverijo stiki med ploščami. Razrahljano polnilo se izpraska, stik se zapolni in prelepi z armirnim trakom ali stekleno mrežico. Enako se obdelajo razpoke v ometu.

Penetracija

Očiščena podlaga se premaže z globinskim temeljnim premazom. Premaz izenači vpojnost, da se masa ne suši na enem mestu hitro, na drugem pa počasi, in utrdi površino. Na zelo gladek beton, na primer pri nekaterih montažnih ploščah ali monolitnih stropih, se namesto običajnega premaza uporabi oprijemni premaz s finim kremenčevim peskom, ki ustvari hrapavo površino. Pred naslednjo plastjo se mora premaz posušiti po navodilih proizvajalca.

Izravnava in prva plast

Večje neravnine, vdolbine in utori se najprej izravnajo z grobejšo izravnalno maso ali mavcem. Nato sledi prva celovita plast. Na stropu se dela v pasovih, praviloma od okna proti notranjosti prostora. Tako potezi gladilke sledijo smeri vpadne svetlobe in čim manj izstopajo.

Če je strop razpokan na več mestih, se v prvo plast po celi površini vtisne steklena mrežica. Ta porazdeli napetosti in zmanjša tveganje, da se razpoke vrnejo.

Druga plast in brušenje

Ko se prva plast posuši, se rahlo pobrusi. Nato se nanese druga, tanjša zaključna plast. Pri višjih zahtevah glede kakovosti se doda še tretja. Brusi se s fino brusno mrežico ali papirjem, ročno ali z brusilnikom na dolgem drogu (»žirafo«) s sesanjem. Sesanje je zelo pomembno, ker prah iz mavčne mase pride povsod.

Na koncu se površina razpraši in pred pleskanjem ponovno premaže s temeljnim premazom, da barva vpija enakomerno.

Kot med stropom in steno

Strop in stene se v kotu premikata nekoliko drugače, zato tam nastajajo lasne razpoke. Kot se obdela z armirnim trakom v masi ali pa se po pleskanju potegne z elastičnim akrilnim kitom. V blokih iz betonskih plošč se akril v kotu obnese bolje, ker prenese majhne premike, ki jih toga masa ne zdrži.

Izbira mase je odvisna od podlage, prostora in od tega, ali se bo delalo strojno ali ročno.

• mavčne mase v prahu: najpogostejša izbira za bivalne prostore, dobro se brusijo, hitro se strdijo, primerne so za beton in omet,
• pripravljene polimerne mase v vedru: ni jih treba mešati, lahko se nanašajo v tanki plasti, primerne so za zaključno plast in mavčnokartonske plošče, sušijo se dlje in so manj primerne za grobo izravnavo,
• apnene mase: paroprepustne, primerne za starejše hiše z apnenimi ometi in za oboke, delo z njimi je počasnejše,
• cementne ali vlagoodporne mase: za kopalnice in prostore z večjo vlago, kjer bi mavec trpel,
• strojne mase za brizganje: za velike površine, nanesejo se z napravo in nato zgladijo, v novogradnjah delo pospešijo.

Glede na vrsto stropa

Strop iz betonskih plošč je praviloma raven, ima pa stike in včasih gladko površino, na kateri masa slabo drži. Tu odločata oprijemni premaz in skrbna obdelava stikov.

Ometan strop v zidani hiši je navadno manj raven, ima valove in posamezne razpoke. Pred zaključnimi plastmi potrebuje več izravnave.

Strop iz mavčnokartonskih plošč se ne gladi enako kot omet. Najprej se zakitajo stiki s trakom in glave vijakov, celovito glajenje pa se izvede, če želite zelo kakovostno površino. V praksi se uporabljajo stopnje kakovosti Q1 do Q4, pri čemer Q4 pomeni po celi površini zglajeno ploskev, primerno tudi za ostro stransko svetlobo.

Lesen tramovni strop z ometom na trstiki ali deskah, značilen za stare hiše, je posebna zgodba. Tak strop se poveša in premika, zato masa na njem hitro poka. Najprej je treba preveriti, ali omet drži, s trkanjem in rahlim pritiskom. Če je votlo mesto veliko, masa ne zadošča. Treba je popraviti omet ali narediti spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč.

Na NUMIQ sta glajenje stropa in glajenje sten ločeni postavki. Čeprav se uporablja enak material, gre za drugačno delo.

• delo nad glavo: strop se gladi z odra, z rokami nad glavo, zato je delo fizično napornejše in počasnejše na kvadratni meter,
• oder: za stene pogosto zadoščata lestev in tla, za strop pa potrebujete premični oder ali trden podest, ki ga je treba med delom prestavljati,
• debelina plasti: na stropu so plasti tanjše, prehodov je več, groba izravnava je na stropu bolj tvegana,
• svetloba: strop je izpostavljen ostri stranski svetlobi z oken, zato so zahteve glede gladkosti praviloma višje kot pri steni, pred katero pozneje stoji pohištvo,
• ovire: na steni je treba obiti vtičnice, stikala in špalete, na stropu pa svetila, kljuke in kot po celem obodu,
• mehanska obremenitev: stene poškodujejo udarci in pohištvo, strop ne, zato pri stropu bolj štejeta videz in oprijem,
• čistoča: pri stropu masa in prah padata po vseh tleh, zato mora biti pokrivanje temeljitejše.

Kdaj naročiti samo strop? Na primer, kadar so stene po novem ometu v redu in je težava samo v stikih plošč, ali kadar se strop ureja po novi elektroinštalaciji. Kdaj samo stene? Kadar je strop raven in ga je dovolj prepleskati, stene pa so po zamenjanih ploščicah ali starih tapetah poškodovane. Če urejate cel prostor, je vrstni red praviloma jasen: najprej strop, nato stene, ker se pri stropu umaže vse, kar je pod njim.

Površina stropa se meri v kvadratnih metrih in v pravokotnem prostoru približno ustreza površini tal. Pri stenah se okna in vrata odštejejo.

Zahtevnost glajenja stropa in s tem obseg dela se zelo razlikujeta glede na stanje podlage. Najlažje je pri ravnem betonskem ali novem ometanem stropu brez stare barve, v suhem prostoru in s prostimi tlemi.

Delo podaljšajo predvsem:

• stara klejna barva, ki jo je treba sprati,
• več plasti stare barve, ki se lušči,
• velike neravnine, povesi in utori po elektroinštalaciji,
• razpokan strop, kjer je treba po celi površini vložiti mrežico,
• visok strop, na primer v starih meščanskih hišah, kjer potrebujete višji oder,
• naseljeno stanovanje s pohištvom, ki ga je treba pokrivati in prestavljati,
• hladen ali vlažen prostor, kjer se plasti dolgo sušijo,
• zahteva po najvišji kakovosti površine za ostro stransko svetlobo.

Pomaga, če je prostor izpraznjen, svetila odstranjena in je jasno, kakšno kakovost pričakujete. Razlika med »gladkim stropom za običajno barvo« in »stropom brez kakršnegakoli vala pod ostro svetlobo« je v številu plasti in brušenj precejšnja.

Običajno sobo izkušen pleskar praviloma zgladi z eno plastjo v enem dnevu. Celotno glajenje pa traja dlje, ker se mora vsaka plast posušiti. Pri tanki plasti mavčne mase se praviloma čaka približno 12 do 24 ur, pri debelejših plasteh, v mrazu ali vlagi tudi dlje. Pripravljene mase iz vedra se navadno sušijo počasneje kot mavčne v prahu.

Za en prostor računajte s nekaj dnevi od priprave do površine, pripravljene za pleskanje. Pred pleskanjem mora biti masa povsem suha, kar prepoznate po enotni svetli barvi brez temnejših madežev. Sušenju pomagata zmerno zračenje in ogrevanje. Škodijo pa prepih, neposredno sonce skozi okno in sušenje s toplozračnim ventilatorjem, usmerjenim v strop. Prehitro sušenje povzroča razpoke in slabši oprijem.

Masa na nevezani podlagi. Če se masa nanese na luščečo se ali klejno barvo, drži le, dokler se podlaga ne sprosti. Čez čas začne strop odpadati v večjih luskah, pogosto šele po pleskanju. Edina rešitev je odstraniti vse do trdne podlage.

Izpuščen temeljni ali oprijemni premaz. Na gladkem betonu masa po sušenju odstopi in ob trkanju zveni votlo. Na vpojni podlagi pa se »zažge«, posuši se prehitro in je krhka.

Predebela plast naenkrat. Poskus, da bi veliko neravnino izravnali z eno plastjo, vodi do razpok med sušenjem in do tveganja, da se del mase zaradi lastne teže odlepi.

Neobdelani stiki plošč. Razpoka se po enem letu pojavi točno na istem mestu, ravna kot po ravnilu. Betonske plošče se ob spremembah temperature rahlo premikajo in navadna masa tega ne zdrži. Pomagajo armirni trak ali mrežica ter elastičen kit v kotu.

Pregled samo pri eni svetlobi. Strop je videti dobro pri stropni luči, po pleskanju pa se pri dnevni svetlobi z okna pokažejo valovi. Pregledati ga je treba tudi s stransko svetlobo.

Pleskanje na vlažno maso. Barva se vpije neenakomerno, nastanejo madeži in razlike v odtenku, včasih barva celo odstopa.

Če imate prostor z običajno višino stropa in gre za manjšo površino, na primer hodnik ali majhno sobo, lahko glajenje opravite sami. Delajte s trdnega premičnega odra ali stabilnega podesta, ne z lestve, s katere mase ni mogoče nanašati v enem potegu. Stopnišča, visoke strope in stare tramovne strope prepustite strokovnjakom. Svetila mora pred delom odstraniti elektroinštalater.

1. Izprazniti prostor, pokriti tla s folijo in robove prelepiti z lepilnim trakom.
2. Z mokro gobo preveriti, ali je na stropu klejna barva, in jo v tem primeru sprati do podlage.
3. Postrgati razrahljano barvo in omet ter odstraniti prah.
4. Izpraskati razpoke in razrahljane stike, jih zapolniti in prelepiti z armirnim trakom.
5. Ves strop premazati s temeljnim premazom in pustiti, da se posuši po navodilih proizvajalca.
6. Izravnati globlja mesta in jih pustiti, da se posušijo.
7. Zmešati le toliko mase, kolikor je je mogoče porabiti v času obdelave, navedenem na embalaži.
8. Nanesti prvo tanko plast v pasovih od okna proti notranjosti prostora.
9. Po sušenju rahlo pobrusiti, razprašiti in nanesti drugo tanko plast.
10. Pobrusiti zaključno plast, strop pregledati s svetilko tik ob površini in popraviti neravnine.
11. Razprašiti, premazati s temeljnim premazom za barvo in pleskati šele, ko je vse povsem suho.

Pri brušenju uporabljajte zaščitno masko in očala. Prah iz mase draži oči in dihala, pri delu nad glavo pa pada naravnost v obraz.

Gotov strop preglejte še pred pleskanjem, ko je napake mogoče preprosto popraviti. Najboljši pripomoček je navadna svetilka ali močna baterija, ki jo držite tik ob stropu, tako da sveti skoraj vzporedno s površino. Pri taki svetlobi se vidijo valovi, sledi gladilke in nezbrušeni robovi. Ravnost lahko okvirno preverite tudi z dolgo ravno letvijo.

• masa je povsem suha in enotne barve brez temnejših madežev,
• ob trkanju strop nikjer ne zveni votlo,
• površina je pri stranski svetlobi gladka, brez izrazitih valov, rež in sledi orodja,
• stiki med ploščami in prvotne razpoke niso vidni,
• kot med stropom in steno je raven in čist, obdelan s trakom ali pripravljen za akril,
• okolica izvodov za svetila je obdelana, vodniki so izolirani,
• površina je razprašena in premazana s temeljnim premazom, če je bilo tako dogovorjeno,
• tla, okna in druge površine so čisti in niso poškodovani z maso,
• veste, kateri material je bil uporabljen in kdaj lahko začnete pleskati.