Čiščenje in barvanje strehe

Čiščenje in barvanje strehe je obnovitveno delo na obstoječi kritini. Obračuna se po kvadratnem metru strešne površine in običajno obsega:

• odstranitev listja, iglic in nesnage s strehe, iz žlot in žlebov,
• mehansko odstranitev mahu, lišajev in odstopajočih delov starega premaza,
• pranje strehe z vodo pod pritiskom ali s čistilnim sredstvom, odvisno od vrste kritine,
• odstranitev rje s pločevine z žično krtačo ali brusilnim orodjem,
• razmaščevanje in obdelavo površine, odvisno od sistema tudi z biocidnim sredstvom proti mahu,
• osnovni premaz ali penetracijo in končni premaz v enem ali dveh slojih,
• zaščito oken, fasade in okolice pred umazanijo ter čiščenje po delu.

Delo ne obsega popravil kritine, zamenjave poškodovanih strešnikov, nove kleparske obrobe dimnika ali zamenjave žlebov. Če se pri čiščenju izkaže, da je pločevina prerjavela ali da so strešniki počeni, jih je treba popraviti pred barvanjem. Premaz ne nadomesti manjkajoče kovine in kritini ne vrne tesnosti.

Pločevinaste strehe

Najpogostejši primer. Pocinkana pločevina, falcana kritina ali starejša trapezna pločevina na hišah, garažah, gospodarskih poslopjih in halah sčasoma izgubijo zaščitni sloj in začnejo rjaveti. Če je rja le površinska in pločevina ni prerjavela, ji premaz občutno podaljša življenjsko dobo. Proizvajalci strešnih premazov pri starejši strehi ali obsežnejši obnovi praviloma priporočajo dva sloja osnovnega in enega do dva sloja končnega premaza.

Betonski strešniki

Betonski strešnik s starostjo izgubi površinsko zaščito, vpija vodo in na njem hitreje raste mah. Po čiščenju ga je mogoče obdelati s penetracijo in barvo za betonske kritine. Videz se s tem močno izboljša, vpojnost se zmanjša, strešnika, ki že razpada, pa premaz ne bo rešil.

Opečni strešniki

Žgane opečne strešnike, bodisi zarezne bodisi bobrovce, praviloma ni priporočljivo barvati. Proizvajalci svetujejo predvsem nežno čiščenje in obdelavo proti mahu. Glazirani strešniki premaza ne potrebujejo, barva pa se nanje slabo oprime.

Strehe iz salonitk

Starejše strehe iz valovitih salonitnih plošč ali azbestno-cementnih skodel so poseben primer, v Sloveniji pa jih je še veliko. Pranje pod pritiskom, krtačenje in brušenje sproščajo azbestna vlakna, ki so rakotvorna, po navedbah zdravstvenih ustanov pa varna raven izpostavljenosti ne obstaja. Dela na taki strehi zato niso navadno barvanje. Če imate streho iz salonitk, se posvetujte z izvajalcem, ki je usposobljen in pooblaščen za delo z azbestom in za ravnanje z azbestnimi odpadki. Dolgoročno je smiselnejša rešitev običajno strokovna odstranitev plošč in zamenjava kritine.

Strešni premazi potrebujejo suho in toplo vreme. Tehnični listi običajno navajajo najnižjo temperaturo zraka in podlage okoli 10 do 15 °C, relativno vlažnost do približno 70 do 80 odstotkov in nekaj ur brez dežja in rose po nanosu. Zato se barva od pozne pomladi do začetka jeseni, v višjih legah je sezona krajša. Poleti pazite na razgreto pločevino na neposrednem soncu. Površina je lahko precej toplejša od zraka in barva se na njej suši prehitro. Pametno je delati zjutraj in zvečer ter se izogibati obdobjem, ko se zjutraj dolgo drži rosa ali piha močna burja.

Čistiti je mogoče tudi zunaj sezone barvanja. Če je streha poraščena z mahom, se jo splača spomladi očistiti in obdelati z biocidom, barvati pa šele nekaj tednov pozneje, ko sredstvo učinkuje in mah odmre.

Pregled in priprava

Najprej se streha pregleda od blizu. Spremlja se rja, prerjavela mesta, zrahljani spoji, poškodovane obrobe in stanje starega premaza. Okna, fasada, terasa in avtomobili pod streho se prekrijejo. Žlebovi se očistijo, odtočne cevi pa zaščitijo, da vanje ne zaideta blato in ostanki barve.

Mehansko čiščenje

Mah in lišaji se postrgajo, groba nesnaga se pomete. Na pločevini se zrahljana rja in luščeči se stari premaz odstranita z žično krtačo ali kotnim brusilnikom s krtačo. Ostati sme le trdna in kompaktna površina.

Pranje strehe

Streha se opere z vodo pod pritiskom ali s čistilno raztopino. Pri pločevini z organskim premazom proizvajalci priporočajo mehko krtačo, blaga čistila in temeljito izpiranje, brez agresivnih topil in abrazivnih praškov. Pri betonskih strešnikih je treba pritisk in oddaljenost šobe izbrati tako, da se površina ne poškoduje. Po pranju se mora streha popolnoma posušiti, kar v hladnejšem vremenu traja tudi cel dan.

Razmaščevanje in obdelava

Pločevina se po sušenju razmasti. Proizvajalci premazov poudarjajo, da brez temeljitega razmaščevanja trajnega oprijema ni mogoče doseči. Nova pocinkana pločevina ima na površini sloj, ki slabša oprijem, zato jo pustijo, da prepereva, ali jo obdelajo po navodilih proizvajalca premaza. Na strešnike je mogoče nanesti biocidno sredstvo.

Osnovni premaz

Na pločevino se nanese protikorozijska osnova, na betonske strešnike penetracija. Nanaša se s čopičem, valjčkom ali z brizganjem. Spoji, vijaki, okolica dimnika in robovi pločevine se s čopičem pobarvajo najprej, ker se tam rja najpogosteje začne. Upoštevata se debelina sloja in čas, po katerem se sme nanesti naslednji sloj.

Končni premaz

Ko se osnova posuši, se nanese končni premaz v enem ali dveh slojih. Za pločevinaste strehe se uporabljajo akrilne, poliuretanske ali sintetične barve, za betonske kritine akrilne barve, namenjene streham. Barva se od slemena proti kapu, da se ne hodi po svežem premazu.

Pregled in čiščenje

Po sušenju se streha pregleda, dopolnijo se izpuščena mesta in odstrani zaščita. Očistijo se žlebovi in okolica hiše.

• Sintetične barve za kovino. Tradicionalna rešitev za pločevinaste strehe. Lahko se nanašajo, vendar se dalj sušijo in močneje dišijo.
• Vodni akrilni premazi. Hitro se sušijo, nimajo močnega vonja in z njimi se lahko dela. Zahtevajo temeljito pripravljeno podlago.
• Dvokomponentni sistemi. Epoksidna osnova in poliuretanski ali poliakrilni končni premaz. So odpornejši in trajajo dlje, vendar je treba natančno upoštevati razmerje mešanja in čas uporabnosti. Na Primorskem so dobra izbira zaradi soli v zraku.
• Barve 2 v 1. Osnova in končni premaz v enem. Primerne so za manjše površine in manj obremenjene strehe, pri močno korodirani pločevini je varnejša ločena osnova.
• Penetracije in barve za betonske kritine. Zmanjšajo vpojnost in obnovijo barvo strešnikov.
• Biocidna sredstva. Za obdelavo proti mahu, algam in lišajem pred barvanjem ali samostojno pri vzdrževanju.

Pri izbiri se splača ostati pri enem sistemu enega proizvajalca, torej pri osnovi, končnem premazu in razredčilu iz iste linije. Kombinacija naključnih izdelkov je pogost vzrok luščenja.

• Premaz na neoprano streho. Prah, cvetni prah in ostanki mahu delujejo kot ločilni sloj. Barva se po prvi zimi lušči v pasovih.
• Izpuščeno razmaščevanje pločevine. Na prvi pogled je vse v redu, a oprijem je šibek in premaz se lušči.
• Barvanje na vlažno površino. V praksi se zgodi, da ekipa začne barvati zjutraj, ko je na strehi še rosa, ali kmalu po pranju.
• Rja, prekrita z barvo. Če rje mehansko ne odstranimo, napreduje pod premazom in se po letu dni pokaže kot mehurji.
• Predebel sloj naenkrat. Barva teče, se guba in se v notranjosti slabo suši.
• Neugodno vreme. Dež ali nočni mraz kmalu po nanosu poslabšata rezultat tudi pri kakovostni barvi.
• Pranje salonitk pod pritiskom. Sprošča azbestna vlakna v okolico, na vrt in k sosedom.
• Hoja po strehi brez zaščite kritine. Počene strešnike in zmečkano pločevino je treba nato naknadno popravljati.

Manjšo in nizko pločevinasto streho, na primer na garaži, drvarnici ali vrtni uti, lahko pobarva tudi spreten laik. Za streho družinske hiše na višini je varneje najeti izvajalca z varovanjem pred padcem in odrom. Postopek pri manjši strehi:

1. Pregledati streho in označiti prerjavela mesta, zrahljane vijake in spoje.
2. Popraviti prerjavela mesta in priviti ali zamenjati vijake s tesnilom.
3. Prekriti okna, fasado in okolico s folijo in očistiti žlebove.
4. Odstraniti mah, nesnago in zrahljan stari premaz s strgalom in krtačo.
5. Odstraniti rjo z žično krtačo ali brusilnikom do trdne podlage.
6. Oprati streho z vodo in čistilom ter temeljito sprati.
7. Pustiti, da se streha popolnoma posuši.
8. Razmastiti pločevino po navodilih proizvajalca premaza.
9. S čopičem pobarvati spoje, vijake, robove in korodirana mesta.
10. Nanesti osnovni premaz na celotno površino in ga pustiti, da se posuši po tehničnem listu.
11. Nanesti končni premaz v enem ali dveh slojih, od slemena proti kapu.
12. Po sušenju pregledati streho in dopolniti izpuščena mesta.

Pri vsakem delu na strehi uporabljajte varovanje pred padcem. Padci s streh so med najpogostejšimi hudimi poškodbami pri samostojnih delih na hiši.

Čiščenje in barvanje obstoječe strehe sodi med vzdrževanje objekta. Če spreminjate barvo strehe na kulturni dediščini ali v zavarovanem območju, pri pristojnem organu preverite, ali potrebujete soglasje. V večstanovanjski stavbi je streha skupni del stavbe in o barvanju odločajo etažni lastniki, običajno prek upravnika.

Izvajalec, ki dela na višini, mora zagotoviti varovanje pred padcem, torej oder, varovalne ograje ali osebno varovalno opremo. Pri izbiri izvajalca preverite, ali je podjetje registrirano za krovska ali kleparska dela in ali ima zavarovanje odgovornosti. Če je na strehi salonit, gre za delo z azbestom, ki ga urejajo predpisi o varnosti in zdravju pri delu ter o ravnanju z odpadki, opravlja pa ga lahko le za to usposobljen izvajalec.

• premaz je sklenjen, brez izpuščenih mest, zatekov in mehurjev,
• spoji, vijaki, okolica dimnika, robovi in kap so pobarvani enako temeljito kot ploskve,
• pod premazom ni videti rje in stari premaz se nikjer ne lušči,
• barva je enakomerna, brez madežev in izrazitih razlik v sijaju,
• žlebovi in odtočne cevi so čisti in voda po njih prosto odteka,
• okna, fasada in okolica hiše niso poškropljeni z barvo,
• strešniki in pločevina po delu niso počeni ali zmečkani,
• prejeli ste podatke o uporabljenem sistemu, številu slojev in garanciji za premaz.

Oprijem lahko preprosto preverite po popolnem strjevanju. Na neopazno mesto nalepite močan lepilni trak in ga sunkovito odtrgajte. Na traku ne sme ostati barva.

V ceniku NUMIQ za Slovenijo stane delo pri čiščenju in barvanju strehe 12,48 € na m². Cena dela vključuje drobni potrošni material, ne vključuje pa samega premaza, torej osnovne in končne barve, ki se obračuna posebej. Cene se razlikujejo po regijah in krajih, v Ljubljani, na Obali in v večjih mestih so običajno višje kot v manjših krajih. S kakovostnejšim dvokomponentnim sistemom ali več sloji bo material dražji.

Na ceno najbolj vplivajo:

• naklon in višina strehe ter s tem povezan oder ali dvižna ploščad,
• razgibanost strehe, število žlot, dimnikov, frčad in strešnih oken,
• stanje kritine, torej koliko rje in starega premaza je treba odstraniti,
• vrsta sistema premazov in število slojev,
• potreba po popravilih pred barvanjem, na primer zamenjava strešnikov ali pločevine.

Povezana dela lahko ocenite posebej, na primer montažo podkapnega žleba ali polaganje nove strešne kritine, če strehe ni več mogoče rešiti. Druge postavke najdete v razdelku kleparska dela.