Dvoslojna mavčnokartonska predelna stena: postopek, materiali in kontrola

Osnova je enaka kot pri vsaki mavčnokartonski steni: obodni profili UW, pritrjeni na tla in strop, navpični profili CW med njimi, v votlini mineralna volna in na obeh straneh obloga. Pri dvoslojni izvedbi pa na vsako stran privijejo dve plasti plošč, običajno debeline 12,5 mm. S profilom CW 75 je stena tako debela približno 125 mm, s profilom CW 100 približno 150 mm.

Zakaj dve plasti? Ker teža in togost stene neposredno vplivata na to, kako dobro stena zadrži zvok, kako prenese udarce in koliko zdrži obremenitve. Druga plast poleg tega prekrije stike prve, zato je stena bolj enotna in manj nagnjena k razpokam v stikih.

Dvoslojno steno izberite predvsem takrat, ko:

• ločujete spalnico ali otroško sobo od dnevnega prostora in vam je mir pomemben,
• boste na steno obesili kuhinjske zgornje elemente, televizor ali težje police,
• bo stena v kopalnici in bo nanjo šla keramika,
• je stena višja, na primer v mansardi s čelno steno ali v prostoru z višjim stropom,
• se zahteva določena požarna odpornost, na primer pri ločitvi garaže ali kotlovnice,
• je stena na hodniku, kjer jo lahko kdo zadene z otroškim vozičkom, kolesom ali pohištvom.

V ceniku NUMIQ najdete tudi ločeno postavko za enoslojno mavčnokartonsko predelno steno. Obe sta običajni in pravilni rešitvi, le da vsaka sodi na drugo mesto. Na kratko:

• Obloga: enoslojna ima na vsaki strani eno ploščo, dvoslojna dve. Na kvadratni meter stene to pomeni dvakrat več plošč, vijakov in še zapolnjevanje stikov prve plasti.
• Debelina: pri enakem profilu je dvoslojna stena približno 25 mm debelejša. V ozkem hodniku ali ob vratih je to včasih pomembno.
• Zvok: z mineralno volno dušita zvok obe, dvoslojna pa občutno bolje. Razliko slišite predvsem pri glasovih in glasbi.
• Trdnost: enoslojna ob trkanju zveni bolj votlo in se ob udarcu plošča lažje prebije. Dvoslojna daje občutek zidane stene.
• Obremenitev: lažje predmete preneseta obe. Za težke omarice v enoslojno steno skoraj vedno vgradijo nosilne ojačitve, pri dvoslojni je rezerva večja, a so ojačitve za res težke stvari priporočljive tudi tu.
• Višina: po tabelah proizvajalcev sistemov dvoslojna obloga pri enakem profilu dovoljuje višjo steno.
• Čas in teža: dvoslojna stena praviloma traja opazno dlje, material je težji, kar se pozna pri nošenju v višja nadstropja brez dvigala.

Enoslojna stena je smiselna na primer pri garderobi, delilni steni v delovni sobi, oblogi v skladišču ali povsod, kjer od stene ne pričakujete posebne zvočne zaščite ali nosilnosti. Če pri spalnici ali kopalnici omahujete, v praksi velja, da je naknadna ojačitev stene precej zahtevnejša kot takojšnja gradnja dvoslojne.

Mavčni karton ne mara vlage in neravne podlage. Pred montažo zato preverite nekaj stvari.

Stanje gradbišča

• mokra dela, torej ometi in estrih, so končana in suha, sicer plošče vpijejo vlago in stiki kasneje pokajo,
• okna so vgrajena in objekt je zaprt, pozimi ogrevan približno nad 10 °C,
• tla in strop sta na mestu stene trdna in približno ravna, večje neravnine je treba izravnati vnaprej.

Odločitve, ki morajo pasti prej

Ko je druga stran zaprta, do notranjosti stene ne morete več. Zato imejte vnaprej jasno:

• natančen položaj stene in vrat, vključno s svetlo širino in višino odprtine ter vrsto podboja,
• kje bodo vtičnice, stikala, svetila in podatkovni vodi,
• kje bodo kuhinja, televizor, umivalnik, viseča straniščna školjka ali bojler, da se pripravijo ojačitve,
• ali bo stena stala na nosilni plošči ali na končanem estrihu.

Zadnja točka je pomembna za zvok. Če stena stoji na plavajočem estrihu, ki teče pod njo iz ene sobe v drugo, se zvok prenaša po tleh in dvojna obloga izgubi del učinka. Kjer je mir zelo pomemben, steno zato sidrajo na nosilno ploščo, estrih pa na mestu stene prekinejo.

Če stanujete v večstanovanjski stavbi, je vljudno vnaprej obvestiti sosede o hrupnih dneh in poskrbeti, da se prah ne širi po skupnih prostorih.

Profili

Uporabljajo se pocinkani profili UW in CW širine 50, 75 in 100 mm. Za običajne stanovanjske stene najpogosteje izberejo CW 75, ki ponuja dovolj prostora za volno in napeljave. CW 50 pride v poštev, kjer štejete vsak centimeter in stena ni visoka. CW 100 ali podvojeni profili se uporabijo pri visokih stenah ali debelejših inštalacijah. Ob vratih namesto običajnih profilov CW vgradijo debelostenske profile UA, ki nosijo vrata, ne da bi stena nihala. Pri dvoslojni steni je to še pomembnejše, ker je obloga ob podboju težja.

Plošče

• Navadne plošče (tip A, sive z belim kartonom): za suhe prostore, spalnice, dnevne prostore, hodnike.
• Impregnirane plošče (tip H, zelene): za kopalnice in kuhinje. Plošča sama ni hidroizolacija, v tušu in ob kadi potrebuje hidroizolacijski premaz s trakovi v kotih.
• Ognjeodporne plošče (tip F, rožnate ali rdeče): tam, kjer mora stena zdržati ogenj. Požarna odpornost velja le za celoten sistem po navodilih proizvajalca, torej za točno določene profile, volno, plošče in vijake.
• Akustične in ojačane plošče: imajo večjo gostoto, zato stena bolje duši zvok ali več nosi. Primerne so za spalnice ob sosedih ali domače studie.

Plasti je mogoče kombinirati, na primer spodnja navadna in zgornja impregnirana. Pomembno je, da rezultat ustreza temu, kar od stene pričakujete.

Izolacija in drobni material

V votlino vstavijo mineralno volno, stekleno ali kameno, debeline približno enake širini profila. Pod obodne profile nalepijo tesnilni trak, ki loči kovino od konstrukcije in prepreči prenos zvoka. Za spodnjo plast plošč se običajno uporabljajo vijaki dolžine približno 25 mm, za zgornjo približno 35 mm, da gredo skozi obe plošči in zanesljivo primejo v profilu. Za stike zgornje plasti se uporabljata kit za glajenje in armirni trak, za zunanje vogale vogalni profili.

1. Izmeriti in označiti položaj stene na tleh, stenah in stropu, z laserjem prenesti črto navpično navzgor.
2. Nalepiti tesnilni trak na profile UW in na robne profile CW ob stenah.
3. Pritrditi profile UW na tla in strop z vložki, običajno približno na vsak meter in z vsaj tremi sidri na profil. Robne profile CW pritrditi na obodne stene.
4. Postaviti vratne profile UA, jih sidrati v tla in strop ter nad odprtino izdelati preklado.
5. Vstaviti profile CW v profile UW na razmiku običajno 625 mm, z odprto stranjo v isto smer. Pod betonskim stropom pustiti profile nekoliko krajše, da stena ne ovira upogiba stropa.
6. Priviti prvo plast plošč na eno stran. Plošče postaviti približno 10 mm nad tlemi, da ne vlečejo vlage iz tal.
7. Pritrditi ojačitve za težke predmete: lesene letve ali jeklene nosilce med profili na potrebni višini.
8. Napeljati električne vode skozi odprtine v profilih in postaviti doze. To delo opravi elektroinštalater.
9. Vstaviti mineralno volno v celotno votlino brez rež.
10. Priviti prvo plast na drugo stran, nato drugo plast na obe strani. Stike druge plasti zamakniti glede na prvo vsaj za en razmik profilov, vodoravne stike vsaj za 400 mm.
11. Zapolniti stike prve plasti s kitom brez traku, drugo plast zgladiti z armirnim trakom in pobrusiti.

Zakaj bi zapolnjevali stike spodnje plasti, ko pa je nihče ne bo videl? Odprti stiki so mesta, skozi katera prehaja zvok in ob požaru ogenj. Proizvajalci sistemov zapolnjevanje prve plasti predpisujejo, in kdor ga izpusti, izgubi del tistega, zaradi česar se je sploh odločil za dvoslojno steno.

Kakovost površine

Obseg glajenja zgornje plasti se dogovori po stopnjah kakovosti Q1 do Q4. Pod keramiko zadošča osnovno zapolnjevanje, za običajno barvanje se izvede Q2, pri sijajnih barvah ali stranski svetlobi iz okna Q3, pri najvišjih zahtevah pa celoploskovno glajenje Q4. To se dogovorite vnaprej, sicer se pogosto zgodi, da imata naročnik in izvajalec različne predstave.

Zahtevnost in s tem cena dvoslojne stene se spreminja glede na razmere, ki jih ekipa najde na gradbišču.

• Preprosta je: ravna stena enotne višine, brez vrat, z ravnimi tlemi in stropom, v pritličju ali z dvigalom, brez veliko inštalacij.
• Otežujejo jo: več vratnih odprtin, poševni stropi v mansardi in z njimi povezano rezanje plošč, višina nad običajno svetlo višino, ko je potreben oder, neravni stari stropi, priključek na lesene tramove, kjer je treba računati z gibanjem.
• Delo podaljšujejo: veliko ojačitev, revizijska vratca, številne električne doze, vogali, loki, zahteva po Q3 ali Q4.
• Logistika: dvakrat več plošč pomeni dvakrat več nošenja. V tretje nadstropje brez dvigala je to veliko težkega dela.

Pri dvoslojni steni se vse to še pomnoži, ker se vsak izrez za dozo, vsak špaletni rob in vsak vogal rešuje v štirih plasteh namesto v dveh.

Monter suhomontažnih sten je sredi gradnje, zato je dobro poznati vrstni red:

• Pred njim: zidarji in ometi, estrih, po potrebi toplotna izolacija fasade in vgradnja oken.
• Med delom: elektroinštalater, vodoinštalater in prezračevalec morajo napeljave izvesti, ko je prva stran zaprta, in preden se vstavi volna in zapre druga. Dogovorite natančen termin, da ekipa ne čaka.
• Po njem: keramičar, pleskar, polagalec talnih oblog in montaža vrat.

Za elektroinštalacijo uporabite doze, namenjene za mavčnokartonske stene, z dovolj globine za dvojno oblogo. Vtičnic z obeh strani stene ne postavljajte točno ena proti drugi, ampak jih zamaknite vsaj za eno polje med profili, sicer skoznje prehaja zvok. Električne napeljave mora izvesti usposobljen elektroinštalater, pred zaprtjem stene pa je pametno njihov potek fotografirati.

V kopalnici ojačitve za visečo školjko, umivalnik in armature pripravijo skupaj z vodoinštalaterjem. Hidroizolacijski premaz pride na vrsto po glajenju in pred polaganjem keramike.

• Stiki plasti drug nad drugim: če druga plast ni zamaknjena, je stena v stikih šibkejša in sčasoma v njih nastanejo razpoke.
• Manjkajoči tesnilni trak: stena ob obodu „zvoni“ in zvok prehaja v strop in stene. Naknadno se tega ne da popraviti.
• Volna z režami: površno vstavljena ali stisnjena volna zmanjša zvočno zaščito. To se pozna predvsem pri glasovih.
• Pregloboko uvit vijak: vijak, ki pretrga karton, plošče ne drži. Kasneje se pojavijo izbočene glave ali premikanje plošče.
• Stena tesno pod stropom: če profil brez rezerve udari v strop, se stena ob upogibu stropa obremeni in razpoka v kotu pod stropom.
• Plošče brez reže ob tleh: pri pomivanju tal ali poplavi se plošča napije vode.
• Manjkajoča dilatacija: pri zelo dolgih stenah in priključkih na različne konstrukcije so potrebni dilatacijski stiki po navodilih proizvajalca, sicer razpoka nastane na naključnem mestu.
• Montaža v vlažnem objektu: plošče se zvijejo in stiki počijo po začetku ogrevanja, pogosto šele prvo zimo.
• Pozabljene ojačitve: naknadno obešanje težkih omaric samo v plošče in vložke vodi do izpuljenja in poškodbe stene.

Sama montaža podkonstrukcije in obloge pri dvoslojni steni praviloma traja opazno dlje kot pri enoslojni, ker se vsaka stran privija dvakrat. Računajte tudi s premorom za napeljave med zaprtjem prve in druge strani. Kit v stikih se po navodilih proizvajalca običajno posuši do naslednjega dne, v hladnejšem in vlažnem vremenu dlje. Pri višjih stopnjah kakovosti se gladi v več nanosih, zato je treba računati z dodatnimi dnevi. Barvati je mogoče šele, ko se kit popolnoma posuši in je nanesen temeljni premaz, keramiko pa polagati po sušenju hidroizolacijskega premaza.

Če ste spretni, imate dober libelo ali laser in nekoga za pomoč, lahko steno postavite tudi sami. Omejite se na suhe prostore in nižje stene brez zahtev po požarni odpornosti. Električne napeljave prepustite elektroinštalaterju in ne posegajte v nosilne konstrukcije.

1. Označiti položaj stene z laserjem na tleh, stropu in stenah ter preveriti, ali tam potekajo napeljave.
2. Nalepiti tesnilni trak na profile UW in jih z vložki pritrditi na tla in strop.
3. Vstaviti profile CW na razmiku 625 mm, nekoliko krajše od svetle višine.
4. Priviti prvo plast plošč na eno stran, z režo približno 10 mm ob tleh.
5. Vgraditi ojačitve za police in omarice ter poklicati elektroinštalaterja za napeljave.
6. Vstaviti mineralno volno brez rež, z rokavicami.
7. Priviti prvo plast na drugo stran, nato drugo plast z zamaknjenimi stiki.
8. Zapolniti stike prve in druge plasti, na zgornji plasti uporabiti armirni trak.
9. Pobrusiti, nanesti temeljni premaz in pred barvanjem pustiti, da se posuši.

Plošče so težke, pod stropom jih vedno držite v dvoje. Pri rezanju in brušenju uporabljajte zaščitno masko in očala.

Preden se zapre druga stran, si dajte pokazati volno, ojačitve in napeljave ter jih fotografirajte. Po končanem delu preverite:

• ravnost stene z dvometrsko letvijo v različnih smereh, odstopanja naj ustrezajo dogovorjeni kakovosti in tolerancam po SIST EN,
• navpičnost stene in vratnih špalet z libelo,
• ali ima vratna odprtina dogovorjeno širino in višino ter ali profili ne nihajo,
• ali so stiki zgornje plasti gladki, brez razpok in brez vidnih trakov,
• ali so glave vijakov pogreznjene in zakitane, brez pretrganega kartona,
• ali so vogali ravni in zaščiteni z vogalnimi profili,
• ali so električne doze trdne in na dogovorjenih mestih,
• ali stena ob trkanju ne zveni votlo, kar bi kazalo na manjkajočo volno ali plast,
• ali je ob tleh ohranjena reža in pod stropom priključni stik,
• ali imate fotografije ojačitev, napeljav in volne pred zaprtjem stene.