Demontaža in montaža radiatorja (komplet)

Če pleskar za radiatorjem le prevozi z valjčkom, je radiator pogosto dovolj pokriti ali odmakniti od stene. Popolna demontaža ima smisel, ko se stena za njim bolj spremeni. To je na primer nov omet, glajenje, keramika, tapeta ali notranja toplotna izolacija. Pri menjavi tal je demontaža smiselna predvsem takrat, ko se spremeni višina tal, na primer zaradi novega estriha, in je treba cevi pozneje prilagoditi.

Demontaža je tudi prvi korak pri menjavi radiatorja za novega. Ta postavka pa predvideva, da se isti radiator vrne na isto mesto. Če se spremeni tip, velikost ali način priklopa, gre za obsežnejše delo.

Postopek je odvisen od tega, ali ima radiator zaporna ventila na dovodu in na povratku. Če ju ima in dobro tesnita, celotnega sistema ni treba prazniti. Če ventilov ni ali so zapečeni, je treba izpustiti vodo vsaj iz dela razvoda.

1. izklopiti ogrevanje in počakati, da se radiator ohladi,
2. zapreti termostatski ventil na dovodu in zaporno-regulacijski ventil na povratku, pri povratnem ventilu si zapomniti ali zapisati prvotno nastavitev, na primer število obratov do zaprtja,
3. pod spoja postaviti posodo in podložiti krpe,
4. popustiti matici na obeh spojih in izpustiti vodo iz radiatorja,
5. radiator dvigniti s konzol in ga odnesti na varno mesto, večje kose v dvoje,
6. na odprta ventila namestiti čepe ali slepe matice,
7. po končanih delih preveriti konzole, tesnila in navoje ter obrabljena tesnila zamenjati,
8. radiator obesiti nazaj, ga izravnati in priklopiti spoja,
9. počasi odpreti ventila, napolniti radiator in preveriti tesnost,
10. radiator odzračiti, preveriti tlak v sistemu in vrniti prvotno nastavitev ventilov.

Zakaj je nastavitev ventila na povratku tako pomembna? Z njim je inštalater ob zagonu ogrevanja določil, koliko vode steče skozi posamezen radiator. Kdor ga zapre in nato odpre do konca, poruši to ravnovesje. Radiator potem lahko »krade« toploto drugim prostorom.

V hiši z lastnim kotlom imate vse v svojih rokah. Ogrevanje izklopite, vodo izpustite in jo sami dolijete. Po polnjenju in odzračevanju tlak navadno pade. Na kotlu ga je treba doliti do vrednosti, ki jo navaja proizvajalec kotla. Samo delo na kotlu, posebno na plinskem, prepustite pooblaščenemu serviserju. Če pri kotlu zavohate plin, takoj zapustite prostor in pokličite 112.

V večstanovanjski stavbi je radiator del skupnega ogrevalnega sistema. Pred demontažo se zato dogovorite z upravnikom. Če radiator nima delujočih zapornih ventilov, praznjenje dvižnega voda uredi upravnik ali podjetje, ki vzdržuje kotlovnico. To je pogosto mogoče le zunaj kurilne sezone.

Na radiatorjih v blokih je običajno nameščen delilnik stroškov toplote. Delilnika ne smete kar sneti in ga prilepiti nazaj, sicer lahko nastanejo težave pri delitvi stroškov med etažnimi lastniki. Demontažo in ponovno namestitev z novo plombo dogovorite z upravnikom ali z izvajalcem delitve stroškov.

Morda razmišljate o širši prenovi ogrevanja, na primer o novih termostatskih ventilih in hidravličnem uravnoteženju sistema. V tem primeru preverite, ali Eko sklad trenutno ponuja spodbude za takšne ukrepe.

Zahtevnost in s tem tudi ceno najbolj določa to, kar inštalater najde na mestu. Delo olajša:

• ploščati radiator z delujočima ventiloma na dovodu in povratku,
• novejši spoji, ki se dajo popustiti brez velike sile,
• prost dostop do radiatorja in trdne konzole v zdravi steni.

Delo oteži:

• litoželezni členkasti radiator, ki je zelo težak in ima pogosto zaraščene spoje,
• zapečeni ali puščajoči ventili, ki jih je treba zamenjati,
• manjkajoči zaporni ventili, ko je treba prazniti sistem ali dvižni vod,
• sprememba debeline stene ali tal, po kateri je treba cevi podaljšati ali prestaviti konzole,
• razmajani vložki v drobljivem ometu ali starem zidu,
• zelo umazana voda v sistemu, ki maši ventile.

V praksi se velikokrat zgodi, da se star ventil po letih prvič zapre in potem ne tesni več dobro. S tem je dobro računati vnaprej. Ventil je najbolje zamenjati kar takoj, ko je radiator snet.

• radiator ni vodoraven: slabše se odzrači in zrak se zadržuje v enem kotu, zato ga pred privijanjem spojev preverite z vodno tehtnico,
• ponovno uporabljena stara tesnila: spoj lahko nekaj dni drži in nato začne puščati, zato je bolje namestiti nova,
• zamenjana dovod in povratek: ventil potem šumi ali slabo regulira, smer pretoka je na ventilu običajno označena s puščico,
• pozabljeno odzračevanje: radiator greje le spodaj ali sploh ne, odzračiti ga je treba po vsakem polnjenju,
• slabo nastavljen ventil na povratku: en prostor se pregreva, drug ostaja hladen,
• radiator tik ob steni: zrak slabše kroži in za radiatorjem se nabira prah, razmik od stene je navadno nekaj centimetrov, od tal pa približno za širino dlani.

Zakaj je radiator skoraj vedno pod oknom? Topel zrak se dviga in prestreže hladen zrak, ki pada od okna. Zato je radiator dobro vrniti točno na prvotno mesto, če ni razloga za spremembo.

Ob prevzemu si vzemite nekaj minut, ko ogrevanje že deluje in je radiator topel:

• radiator trdno sedi na konzolah in se ne premika,
• je vodoraven in v enakem položaju kot prej,
• spoji so suhi tudi po segretju, kar preverite tako, da jih obrišete s papirnatim robčkom,
• radiator greje enakomerno po vsej površini, ne le spodaj,
• termostatsko glavo je mogoče vrteti in se odziva,
• ventil na povratku je nastavljen kot prej,
• tlak na kotlu je v območju, ki ga navaja proizvajalec,
• v stanovanju je delilnik stroškov toplote nazaj na radiatorju in pravilno zaplombiran,
• okolica je suha, stena in tla pa niso poškodovana.

Po nekaj dneh uporabe še enkrat poglejte pod spoje. Manjše puščanje se pogosto pokaže šele po prvih ciklih segrevanja in ohlajanja.