Zamrzovanje cevi

Samo delo ni dolgo, odloča pa priprava. Ledeni čep zdrži le, če voda v cevi ne teče in ni vroča. V praksi postopek poteka približno takole:

1. Monter oceni material, premer in stanje cevi ter izbere raven, nepoškodovan odsek za zamrzovanje.
2. Pri ogrevanju ugasne kotel in obtočno črpalko ali zapre ventil na tej veji. Voda v razvodu se mora ohladiti, saj topla voda zmrzuje veliko počasneje.
3. Na cev namesti hladilne glave, pri manjših razvodih običajno eno, pri večjih včasih dve drugo ob drugi.
4. Naprava hladi, dokler se v cevi ne naredi poln čep. Pri običajnih premerih v stanovanjih to glede na material traja nekaj minut do nekaj deset minut.
5. Monter previdno preveri, ali čep drži: zrahlja spoj za njim in opazuje, ali voda neha teči.
6. Sledi popravilo. Naprava ves čas dela in vzdržuje čep.
7. Po koncu se hlajenje izklopi, čep se počasi stali, sistem se ponovno zažene, dotoči in odzrači.

Največ koristi prinese tam, kjer bi praznjenje pomenilo veliko dela in nepotrebno tveganje. Značilni primeri so:

• zamenjava ali odstranitev radiatorja brez zapornih ventilov,
• zamenjava starega ventila ali pipe, ki ne tesni več,
• priključitev nove veje, na primer pri prenovi kopalnice ali kuhinje,
• popravilo puščajočega odseka cevi,
• poseg v eno stanovanje v stavbi s skupnim ogrevalnim sistemom.

Zakaj se praznjenju raje izognemo? Pri starejšem sistemu se po praznjenju in ponovnem polnjenju sprostijo usedline, ki nato mašijo ventile in radiatorje. V sistem pride več zraka, odzračevanje traja dlje, pozimi pa se medtem ohlajajo prostori. Pri večjem sistemu gre poleg tega za veliko količino vode in morebitnih dodatkov.

Zamrzovanje pa ne deluje povsod. Če je v ogrevanju nezmrzljiva mešanica, se čep naredi težko ali sploh ne. Težava je tudi stalen pretok, na primer v vodovodnem priključku pod polnim tlakom, ki ga ni mogoče znižati, ali močno zarjavela cev, ki spremembe temperature morda ne bi zdržala. Takrat monter predlaga drug postopek, na primer delno praznjenje ene veje.

V večstanovanjski stavbi je dvižni vod skupni razvod etažnih lastnikov. Pogosto je treba za kratek čas ugasniti črpalko v kotlovnici ali toplotni postaji, zato se o terminu vnaprej dogovorite z upravnikom. Tako se izognete temu, da monter pride, črpalke pa nihče ne more izklopiti.

Običajno se uporabljajo tri vrste naprav. Katero izbere monter, je odvisno od premera, materiala in tega, kako dolgo mora čep zdržati.

• električna hladilna naprava deluje podobno kot hladilnik. Glave so povezane s kompresorjem in čep vzdržujejo dalj časa. Primerna je za razvode v stanovanjih in hišah,
• ogljikov dioksid iz jeklenke se uporablja za kratke posege na manjših premerih. Je preprost, vendar čep drži le, dokler je v jeklenki plin,
• tekoči dušik se uporablja pri večjih premerih in zahtevnih razvodih, na primer v tehničnih prostorih ali poslovnih stavbah.

Jeklene in bakrene cevi se zamrzujejo brez posebnosti. Plastične in večplastne cevi slabše prevajajo toploto, zato zamrzovanje traja dlje in ga je treba natančneje spremljati. Nekateri proizvajalci cevi imajo glede tega svoje omejitve, zato je dobro preveriti, iz česa je razvod pri vas.

Obseg in zahtevnost dela, s tem pa tudi končna cena, sta odvisna predvsem od naslednjih okoliščin:

• premer in material: tanka bakrena cev zamrzne hitro, debelostensko jeklo ali večji premer potrebujeta zmogljivejšo napravo in več časa,
• dostop do cevi: prosto vodena cev je idealna, cev v utoru, za keramiko ali tik ob steni je treba najprej odkriti,
• možnost ustavitve pretoka: če je mogoče ugasniti črpalko in se sistem lahko ohladi, gre vse gladko, pri stalnem pretoku se delo podaljša ali pa ga sploh ni mogoče opraviti,
• stanje razvoda: zarjavela ali že popravljana cev zahteva previdnejši postopek,
• povezana dela: zamrzovanje skoraj vedno spremlja zamenjava radiatorja, ventila ali kosa cevi in trajanje teh del določa, kako dolgo mora čep zdržati.

Večina težav ne nastane pri samem zamrzovanju, temveč zaradi slabe priprave. V praksi se ponavljajo te situacije:

• zamrzovanje vročega ogrevanja ali pri delujoči črpalki, zato se čep ne naredi ali med delom popusti,
• neprimerno mesto, na primer lok, spoj ali poškodovan odsek, kjer je cev najšibkejša,
• zamrzovanje dveh mest zapored z zaprtim odsekom med njima, saj se led širi in v zaprtem delu lahko tlak naraste tako, da cev poškoduje,
• spajkanje ali varjenje preblizu čepa, toplota ga stali, zato se pri takih delih drži razdalja ali se izberejo stiskalni spoji,
• pospeševanje odtajanja z odprtim ognjem, kar lahko cev deformira ali povzroči kasnejše puščanje.

Pri odtajanju velja preprosto pravilo: čep naj se stali počasi, šele nato se vklopita poln tlak in črpalka.

Ko monter odide, preverite, ali sistem deluje enako dobro kot prej. Ob predaji preglejte te točke:

• nov ali zamenjan spoj je suh in ne kaplja niti po nekaj urah delovanja,
• na mestu, kjer je bil čep, ni vidne deformacije ali razpoke,
• tlak na manometru kotla ali sistema je v območju, ki ga navaja proizvajalec kotla,
• radiatorji so odzračeni in enakomerno grejejo po vsej površini,
• obtočna črpalka deluje in v razvodu ni slišati žuborenja ali sikanja,
• monter vam je povedal, kaj točno je zamenjal in kaj storiti, če se pozneje pojavi vlaga.