Vsekavanje cevi za ogrevanje v tla

Dober rezultat se začne že pri načrtovanju. Monter najprej ugotovi, kako so tla sestavljena. V običajnem stanovanju je nad nosilno stropno ploščo zvočna izolacija proti udarnemu zvoku, nad njo estrih, na vrhu pa ploščice ali druga talna obloga. Utor mora biti v estrihu, ne v nosilni plošči.

1. Traso vrisati neposredno na tla po načrtu ali dogovorjeni skici. Trasa naj bo čim krajša in naj ima čim manj zavojev.
2. Z detektorjem preveriti, ali po trasi ne potekajo električni kabli, vodovod ali obstoječe talno ogrevanje.
3. Odstraniti talno oblogo v pasu nad traso, na primer odstraniti ploščice.
4. Z zidnim rezkarjem ali kotno brusilko z diamantno ploščo zarezati dve vzporedni črti in material med njima izsekati.
5. Utor očistiti prahu in drobcev.
6. Položiti cev v izolaciji in jo pritrditi, da se pri zalivanju ne premakne.
7. Opraviti tlačni preizkus, traso fotografirati in izmeriti.
8. Utor zaliti z malto za popravila in po izsušitvi obnoviti talno oblogo.

Zakaj tlačni preizkus pred zalivanjem? Ker je netesnost po zalivanju težko najti, popravilo pa pomeni ponovno sekanje tal. Fotografije z izmerjenimi razdaljami od sten vam pridejo prav čez nekaj let, ko bo kdo vrtal v tla ali menjal ploščice.

V tla se najpogosteje polaga plastična cev, običajno večplastna (plastika z vmesnim slojem aluminija), PEX ali PB. Položi se v enem kosu, v idealnem primeru brez spoja od razdelilnika ali dvižnega voda vse do radiatorja. Uporabljajo se tudi bakrene cevi, vendar morajo biti v tleh zaščitene z izolacijo ali zaščitnim ovojem, da niso v neposrednem stiku z malto.

Izolacija cevi ni namenjena le zmanjšanju toplotnih izgub. Cev se pri segrevanju razteza in mehak ovoj ji daje prostor. Brez njega lahko malta nad utorom razpoka, cev pa začne pokati in se oglašati.

Vsekavanje ni edina možnost. Če se dela nov tlak, se cev pogosto lahko položi v plast izolacije pod nov estrih in sekati sploh ni treba. Včasih je dovolj, da se cev spelje v steni, za predstensko oblogo iz mavčnokartonskih plošč ali v posebni talni letvi. To se splača primerjati, še preden se odločite.

Zahtevnost dela in s tem ceno, ki jo vidite na strani, določajo predvsem te stvari:

• material tal: trd armiran beton se reže počasi in zahteva zmogljivo orodje, starejši ali mehkejši estrih gre lažje,
• debelina estriha: če je tanek, utor težko spravite vanj in je treba poiskati drugo traso,
• talna obloga: odstraniti in ponovno položiti ploščice je več dela kot odkriti gol estrih v stanovanju, ki je še v gradnji,
• dolžina in oblika trase: vsak zavoj ter prehod pod pragom ali skozi steno delo upočasni,
• dostop in opremljenost: opremljen prostor, v katerem se živi, pomeni prekrivanje, prestavljanje pohištva in temeljitejše čiščenje,
• odvoz ruševin: v hiši brez dvigala se nosijo po stopnicah.

V blokih je pod tanko plastjo estriha pogosto neposredno armiranobetonska stropna plošča. Vanjo se utor ne seka. Če se poškoduje armatura, se oslabi nosilna konstrukcija, ki je skupna last vseh etažnih lastnikov. Če estrih za utor ni dovolj debel, izberite drug način polaganja ali se posvetujte s statikom.

Preden se delo začne, se obrnite na upravnika. Centralno ogrevanje v bloku je skupen sistem, zato se praznjenje vode, poseg v dvižni vod ali priklop novih razvodov vedno uskladi z njim, običajno izven kurilne sezone. Za hrupna dela velja hišni red, sosede pa je vljudno opozoriti vnaprej. Priklop na ogrevalni sistem in tlačni preizkus naj opravi vodoinštalater oziroma monter ogrevanja, ki za delo tudi odgovarja.

• preplitev utor, nad cevjo ostane tanka plast malte in ploščice kasneje počijo,
• cev brez izolacije, ki se pri spremembi temperature premika in trga malto,
• spoj, zalit v tla, čeprav proizvajalec fitinga takšne uporabe ne predvideva,
• zalivanje brez tlačnega preizkusa,
• presekan električni kabel ali vodovod, ker trasa prej ni bila preverjena,
• prehod čez dilatacijsko rego brez zaščitne cevi,
• poseganje v nosilno ploščo v bloku,
• manjkajoče fotografije in mere trase, zato čez nekaj let nihče ne ve, kje cev poteka.

Pri rezanju betona nastaja droben prah s kremenom, ki škodi pljučem. Zato strokovnjaki režejo z odsesavanjem v sesalnik s finim filtrom ali na mokro in nosijo respirator. Pohištvo in vrata v druge prostore je treba prekriti s folijo.

Pri prevzemu se osredotočite predvsem na tisto, česar po zalivanju ne bo več videti. Zato je dobro, da ste zraven, še preden se utor zalije.

• cev je v utoru po vsej dolžini v izolaciji in trdno položena,
• v tleh ni nepotrebnega spoja, če pa je, gre za fiting, namenjen zalivanju,
• tlačni preizkus je bil opravljen in tlak med preizkusom ni padal,
• imate fotografije trase z izmerjenimi razdaljami od sten,
• utor je zalit v ravnini in malta ni razpokana,
• v okolici niso poškodovani kabli ali drugi razvodi,
• radiator po polnjenju in odzračevanju greje enakomerno, spoji so suhi,
• prostor je pospravljen in ruševine odpeljane.