Montaža razvodov recirkulacije

Recirkulacija ima smisel predvsem tam, kjer je hranilnik tople vode daleč od pipe. Tipičen primer je enodružinska hiša s kotlom ali toplotno črpalko in hranilnikom v kurilnici v pritličju ali kleti, kopalnica pa je v nadstropju. Podobno je v večjem ali dvoetažnem stanovanju z več kopalnicami. V majhnem stanovanju, kjer je bojler takoj ob kopalnici, se recirkulacija navadno ne splača, saj topla voda po kratki cevi priteče hitro tudi brez nje.

Pomemben je tudi vir tople vode. Recirkulacija potrebuje hranilnik, v katerega se voda vrača. Pri kombiniranem plinskem kotlu brez hranilnika, ki vodo greje pretočno, recirkulacije običajno ni mogoče priklopiti. Izjema so kotli, ki so za tak način delovanja že pripravljeni. Če živite v večstanovanjski stavbi s centralno pripravo tople vode, za recirkulacijo skupnih vertikal skrbita upravnik in etažni lastniki. Skupnih razvodov se zato ne lotevajte na lastno pest.

Dobra montaža se začne z načrtom. Vodoinštalater si najprej ogleda, kje je hranilnik, kod poteka cev tople vode in do kod je treba pripeljati povratno cev. Recirkulacija se navadno napelje do najbolj oddaljenega odjemnega mesta ali do konca glavne veje, ne do vsake pipe posebej.

1. Zapreti dovod vode in izprazniti del razvoda tople vode, na katerem se dela.
2. Označiti traso povratne cevi, čim krajšo in brez slepih odcepov, po možnosti vzporedno s cevjo tople vode.
3. Položiti recirkulacijsko cev, ki ima običajno manjši premer kot cev tople vode, in jo priključiti na konec veje tople vode.
4. Obe cevi, toplo in povratno, izolirati po vsej dolžini, tudi na kolenih in armaturah.
5. Ob hranilniku vgraditi recirkulacijsko črpalko z zapornima ventiloma na obeh straneh in protipovratnim ventilom, s puščico v smeri toka proti hranilniku.
6. Pri več vejah vgraditi uravnalne ali termostatske cirkulacijske ventile, da voda enakomerno teče po vseh vejah.
7. Povratno cev priključiti na cirkulacijski priključek hranilnika, če ga ta ima.
8. Napolniti sistem, ga odzračiti in opraviti tlačni preizkus tesnosti.
9. Črpalko priključiti na elektriko in nastaviti regulacijo, torej čase delovanja ali temperaturo.

Električni priklop črpalke, še posebej fiksni priklop brez vtiča, naj opravi elektroinštalater. To ni delo za ljubiteljske poskuse.

Za toplo sanitarno vodo se uporablja črpalka, namenjena pitni vodi, z ohišjem iz brona, medenine ali nerjavnega jekla. Navadna obtočna črpalka za ogrevanje z litoželeznim ohišjem sem ne sodi, ker bi v stiku s svežo vodo rjavela. Za običajno hišo zadostuje majhna črpalka. Zmogljivejše so potrebne le pri dolgih razvodih in večjih stavbah.

Zakaj je regulacija tako pomembna? Črpalka, ki dela neprestano, ves čas poganja toplo vodo po ceveh, ta pa na poti izgublja toploto. Večina gospodinjstev potrebuje toplo vodo zjutraj in zvečer, zato se uporabljajo te možnosti:

• časovno stikalo: črpalka dela samo v nastavljenih časih, na primer zjutraj pred odhodom in zvečer,
• termostat: črpalka se vklopi, ko se voda v povratni cevi ohladi pod nastavljeno temperaturo,
• samoučeča črpalka: po navedbah proizvajalca si zapomni, kdaj v hiši odpirate toplo vodo, in se temu prilagodi,
• vklop po potrebi: s tipko ali senzorjem ob pipi, črpalka steče le za kratek čas.

Ne pozabite na higieno. Topla voda v krogu naj ne stoji dlje časa pri nizki temperaturi, ker se v njej lažje razmnožujejo bakterije, na primer legionela. Zato se temperatura na izstopu iz hranilnika navadno drži okoli 55 do 60 °C, mnoge naprave pa omogočajo občasno pregrevanje na višjo temperaturo. To velja tudi za hranilnike ob toplotnih črpalkah, ki vodo pogosto grejejo nižje, zato je dobro preveriti, kako je urejeno pregrevanje. Za cevi se uporabljajo običajni materiali za vodovod: plastika, večplastne cevi ali baker, z izolacijo ustrezne debeline.

V povezavi z recirkulacijo se včasih omenja tudi hidravlična kretnica. Ta pa sodi v ogrevalni sistem, kjer loči kotel od ogrevalnih krogov. V krog tople sanitarne vode se ne vgrajuje. Če se ob isti priložnosti prenavljata kurilnica in ogrevanje, je to ločeno delo.

Najlažje je pri novogradnji ali celoviti prenovi, ko so stene odprte in se povratna cev položi skupaj z drugimi razvodi. Pomagata tudi hranilnik s pripravljenim cirkulacijskim priključkom in kratka, pregledna trasa.

Zahtevnejša je naknadna montaža v dokončano hišo. Najti je treba pot, ki ne zahteva veliko štemanja, na primer inštalacijski jašek, spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč, prostor pod stopnicami ali kurilnico. Delo podaljšajo tudi stari razvodi v slabem stanju, ki jih je treba deloma zamenjati, manjkajoči zaporni ventili, hranilnik brez cirkulacijskega priključka ali več vej, ki jih je treba uravnati. Več kot je takih ovir, bolj zamudna je montaža in s tem tudi dražja. Kjer je treba stene odpreti, sledijo še zapiranje, glajenje in delo pleskarja ali keramičarja.

• Črpalka brez regulacije. Dela ves dan in vso noc, po nepotrebnem porablja elektriko in hladi vodo v hranilniku.
• Manjkajoča ali pretanka izolacija. Voda v ceveh hitro izgublja toploto, hranilnik mora več dogrevati in prihranek se izgubi.
• Manjkajoč protipovratni ventil. Voda lahko teče v napačno smer, v povratno cev pa lahko rine hladna voda.
• Napačna smer črpalke. Puščica na črpalki mora kazati proti hranilniku.
• Neuravnane veje. Voda gre po najkrajši poti in oddaljena kopalnica ostane brez tople vode.
• Neprimerna črpalka. Ogrevalna črpalka z litoželeznim ohišjem rjavi, prevelika črpalka pa je glasna in porabi več energije.

V praksi se pogosto zgodi, da recirkulacija sicer deluje, a račun za ogrevanje vode zraste. Skoraj vedno sta vzrok črpalka brez časovnega vklopa in neizolirane cevi.

Ob prevzemu naj vam izvajalec pokaže, kako sistem deluje, vi pa preverite naslednje:

• tlačni preizkus je bil opravljen, spoji so suhi in brez kapljic,
• povratna cev in cev tople vode sta izolirani po vsej dolžini,
• črpalka je namenjena pitni vodi in puščica kaže proti hranilniku,
• ob črpalki sta zaporna ventila in protipovratni ventil,
• regulacija je nastavljena in veste, kako spremeniti čase ali temperaturo,
• topla voda na najbolj oddaljenem mestu priteče v nekaj sekundah,
• črpalka dela tiho, brez brnenja in grgranja,
• električni priklop je opravil elektroinštalater,
• dobili ste navodila za črpalko in regulacijo ter po možnosti skico poteka cevi.