Montaža toplotne črpalke zrak-voda

Pod montažo se v ceniku razume delo inštalaterja ogrevanja pri namestitvi in priključitvi ene toplotne črpalke zrak-voda. Običajno gre za ta dela:

• namestitev zunanje enote na pripravljen temelj, podstavek ali stensko konzolo, z izravnavo in protivibracijskimi podložkami,
• namestitev notranje enote, hidravličnega modula ali kompaktne enote s hranilnikom,
• hidravlična povezava zunanjega in notranjega dela ter priključitev na ogrevalni sistem in pripravo tople vode,
• montaža armatur, ki spadajo k črpalki, na primer filtra, zapornih ventilov, varnostnega ventila in odzračevanja,
• odvod kondenzata od zunanje enote,
• polnjenje, odzračevanje in tlačni preizkus kroga,
• prvi zagon, osnovna nastavitev regulacije in seznanitev lastnika z delovanjem.

Montaža običajno ne vključuje same toplotne črpalke, hranilnika tople vode, akumulatorja toplote, betonskega temelja, izkopa za cevi, električnega priključka in pregleda električne inštalacije. Električni del priključi usposobljen elektroinštalater. Pri deljenem sistemu split, kjer se hladilni vod spaja na gradbišču, sme hladilni krog odpirati in polniti le oseba s certifikatom za delo s fluoriranimi toplogrednimi plini. Pri monobloku je hladivo tovarniško zaprto v zunanji enoti, med enotama pa teče le voda.

Pri mnogih znamkah zagon opravi pooblaščeni serviser proizvajalca. Od tega je pogosto odvisna tudi podaljšana garancija. Pred podpisom pogodbe preverite, kdo opravi zagon in ali je ta vključen v ceno.

V novogradnji se toplotna črpalka praviloma montira po ometih in estrihu, ko je hiša zaprta in so razvodi ogrevanja končani. Pri prenovi se črpalka pogosto doda obstoječim radiatorjem. Takrat je treba najprej preveriti, ali radiatorji ogrejejo hišo tudi pri nižji temperaturi vode. Toplotna črpalka deluje najbolj varčno z nizko temperaturo dvižnega voda, idealno s talnim ogrevanjem. Stari radiatorji, dimenzionirani na 70 do 80 °C, v največjem mrazu morda ne bodo zadoščali.

Pred prihodom montažne ekipe naj bo pripravljeno naslednje:

• Izračun toplotnih izgub hiše. Brez njega se moč črpalke le ocenjuje. Predimenzionirana črpalka se pogosto vklaplja in izklaplja, poddimenzionirana pa v mrazu dolgo deluje na električni grelec.
• Temelj ali konzola za zunanjo enoto. Betonski pas ali blok oziroma podstavek, nad običajno višino snežne odeje. V alpskih in predalpskih krajih mora biti ta višina večja kot na Primorskem.
• Preboj skozi steno. Odprtina ali zaščitna cev za cevi in kabel, idealno pripravljena že v fazi surove gradnje.
• Odvod kondenzata. Prodnato ponikovalno ležišče ali priključek na meteorno ali hišno kanalizacijo. Po podatkih proizvajalcev zunanja enota pozimi proizvede tudi več deset litrov kondenzata na dan.
• Električni priključek. Ločeno varovan dovod po zahtevah proizvajalca in dogovor z distributerjem električne energije, če se spreminja priključna moč.
• Prostor za notranjo enoto. Tehnični prostor z dostopom do razvodov, z odtokom za varnostni ventil in s prostorom za servis.

Postavitev zunanje enote

To je najpomembnejša odločitev celotne montaže. Enota potrebuje prost dotok zraka, izpihani hladni zrak pa se ne sme vračati nazaj v sesanje. Proizvajalci svetujejo, da se izognete kotom in ozkim prostorom med dvema stenama, ker odboji krepijo hrup. Neprimerno je tudi mesto pod oknom spalnice, ob terasi ali tik ob meji s sosedom. Če lahko s strehe pada sneg ali led, enota potrebuje nadstrešek. Na območjih z burjo naj bo enota postavljena tako, da veter ne piha neposredno v ventilator. Za hladivo R290, ki ga uporablja veliko novejših monoblokov, proizvajalec določi varnostno območje okoli enote, v katerem ne smejo biti na primer jaški, svetlobni jaški, prezračevalne odprtine ali vhodi v klet.

Namestitev na temelj ali konzolo

Enota se postavi na betonski temelj, podstavek ali nosilno stensko konzolo. Biti mora v vodoravni legi, pod nogicami pa morajo biti protivibracijske podložke. Stenska konzola je kompromis. Prihrani prostor, a lahko pri lahkih stenah ali na steni spalnice prenaša vibracije v hišo. Večina inštalaterjev zato raje izbere samostojen temelj na tleh.

Hidravlična priključitev

Med zunanjo in notranjo enoto se položijo izolirane cevi. Zunaj potrebujejo izolacijo, odporno proti vlagi in UV sevanju. Na priključke se montirajo gibke cevi, ki dušijo vibracije, in filter, ki ščiti prenosnik toplote pred nečistočami iz sistema. Pri priključitvi na star sistem se splača razvode prej izprati in dodati izločevalnik blata z magnetom. Blato iz starih radiatorjev je pogost vzrok okvar.

Priključitev na ogrevanje in toplo vodo

Glede na projekt se črpalka priključi neposredno na ogrevalni krog ali prek akumulatorja toplote oziroma hidravlične kretnice. Za pripravo tople vode se uporabi tripotni ventil in hranilnik z dovolj velikim prenosnikom toplote. Običajen hranilnik za kotel ima prenosnik pogosto premajhen, zato vodo dogreva električni grelec. Proizvajalci navajajo tudi najmanjšo prostornino vode v sistemu in najmanjši pretok, ki mora biti zagotovljen vedno, tudi ko so termostatske glave zaprte.

Kondenzat in zaščita pred zmrzaljo

Kondenzat se odvede v prodnato ležišče pod globino zmrzovanja, v meteorno kanalizacijo ali prek sifona v hišno kanalizacijo. Zunanji del odvoda potrebuje zaščito pred zmrzaljo, pogosto grelni kabel. Če hidravlika zunaj ni zaščitena in se črpalka ob izpadu elektrike ustavi, lahko voda v prenosniku zamrzne. Rešitev je mešanica proti zmrzovanju, protizmrzovalni ventili ali ločitev kroga po navodilih proizvajalca.

Polnjenje, tlačni preizkus in zagon

Krog se napolni s pripravljeno vodo, odzrači in tlačno preizkusi. Elektroinštalater dokonča električno priključitev, serviser pa črpalko zažene. Nastavi se ogrevalna krivulja, torej odvisnost temperature vode od zunanje temperature, priprava tople vode, program proti legioneli in časovni režimi. Na koncu se izpolni zapisnik o zagonu.

Monoblok

Celoten hladilni krog je v zunanji enoti. V hišo vodijo le vodne cevi. Montaža je preprostejša in zanjo ni potreben certifikat za fluorirane pline. Slabost je, da je treba vodne cevi zunaj zaščititi pred zmrzaljo, razdalja med enotama pa je običajno omejena.

Split

Kompresor je zunaj, prenosnik voda-hladivo pa znotraj. Med enotama poteka hladilni vod, ki ne zamrzne. Krog pa se na gradbišču spaja, vakuumira in polni, kar sme opraviti le certificiran serviser. Split se pogosto izbere tam, kjer je zunanja enota bolj oddaljena od hiše.

Hibridna vezava

Toplotna črpalka deluje skupaj z obstoječim plinskim kotlom ali kotlom na biomaso, ki se vklopi le v največjem mrazu ali pri veliki porabi tople vode. Pri prenovah je to smiseln vmesni korak, če hiša še ni toplotno izolirana.

Okvirne cene naprav se zelo razlikujejo glede na moč in znamko. Pri običajnih močeh za enostanovanjsko hišo gre za nekaj tisoč evrov za napravo ter dodatne postavke za hranilnik, akumulator toplote in pribor. Natančen znesek pokaže šele ponudba za konkretno hišo.

• Moč po občutku. V praksi se črpalka pogosto izbere po površini hiše ali po moči starega kotla. Stari kotel je običajno močno predimenzioniran, hiša po izolaciji pa potrebuje bistveno manj toplote.
• Enota na neprimernem mestu. Pod oknom spalnice, v kotu med stenami ali nasproti sosedove terase. Hrup se nato rešuje naknadno in dražje.
• Kondenzat izpuščen na teren. Voda pozimi zamrzuje, pod enoto raste led, ki lahko poškoduje uparjalnik ali pot.
• Zunanja enota brez odmika od tal. Sneg zapre sesanje ali odtok kondenzata, črpalka pa ima težave z odtajanjem.
• Neizpran star sistem. Blato in magnetit že v prvi sezoni zamašita filter in prenosnik.
• Premajhen prenosnik v hranilniku. Topla voda se dolgo greje in jo dogreva električni grelec, kar poveča porabo.
• Termostatske glave v vseh prostorih brez obvoda. Črpalka nima zagotovljenega najmanjšega pretoka in javlja napake.
• Tovarniške nastavitve. Ogrevalna krivulja ostane po nepotrebnem visoko in črpalka deluje z nižjo učinkovitostjo, kot bi lahko.

Ali postavitev zunanje enote zahteva kakšno dovoljenje ali prijavo, preverite na pristojni upravni enoti ali občini. V večstanovanjski stavbi potrebujete soglasje etažnih lastnikov, ker sta fasada in streha skupna dela stavbe.

Hrup zunanje enote ne sme presegati mejnih vrednosti proti sosednjim stavbam, zlasti ponoči. Naknadni ukrepi zaradi pritožb sosedov so običajno dragi. Proizvajalci zato navajajo zvočno moč enote in odmike, ki jih je smiselno upoštevati že pri načrtovanju.

Električno priključitev mora izvesti usposobljen elektroinštalater, ki po delu izda ustrezno dokumentacijo o pregledu in meritvah. Če se spreminja priključna moč, je treba to vnaprej urediti z distributerjem električne energije.

Eko sklad redno objavlja javne pozive z nepovratnimi spodbudami za vgradnjo toplotnih črpalk v stanovanjske stavbe. Praviloma mora biti vloga oddana pred začetkom del, naprava pa mora izpolnjevati tehnične pogoje poziva in jo mora vgraditi izvajalec. Pogoji in višina spodbude se med pozivi spreminjajo, zato aktualne pogoje pred naročilom preverite na uradni spletni strani Eko sklada.

Ob prevzemu zahtevajte zapisnik o zagonu, garancijske pogoje in poročilo o pregledu električne inštalacije. Nato preverite te točke:

• zunanja enota stoji vodoravno, na protivibracijskih podložkah in dovolj visoko nad terenom,
• okoli enote je prost prostor po navodilih proizvajalca, izpihani zrak pa ne piha v steno ali proti sosedu,
• kondenzat odteka v ležišče ali kanalizacijo in ne teče po poti,
• cevi zunaj so v celoti izolirane, izolacija ni natrgana in je zaščitena pred soncem,
• preboj skozi steno je zatesnjen in vanj ne zateka voda,
• na dovodu v črpalko sta filter in zaporna ventila, do katerih je pri servisu mogoče priti,
• tlak v sistemu po preizkusu ne pada in iz armatur nič ne kaplja,
• regulacija je nastavljena, znate spremeniti temperaturo in režim in imate zapisane dostope do aplikacije,
• črpalka med delovanjem ne oddaja nenavadnih zvokov ali vibracij, ki bi se prenašale v hišo.

Prvo zimo spremljajte porabo elektrike in število ur, ko deluje rezervni električni grelec. Če se pogosto vklaplja že pri zmernem mrazu, nekaj ni v redu z nastavitvijo ali z izbiro moči.

Cena dela v ceniku NUMIQ znaša približno 990 € na kos za eno toplotno črpalko zrak-voda. Gre za delo inštalaterja ogrevanja z drobnim potrošnim materialom, brez same črpalke, hranilnika, akumulatorja toplote in drugega glavnega materiala. Dejanske cene se razlikujejo po regijah in mestih, v Ljubljani in na obali so običajno višje kot v manjših krajih.

Končni znesek montaže najbolj določajo:

• razdalja med zunanjo in notranjo enoto ter način vodenja cevi,
• ali gre za novogradnjo s pripravljenimi razvodi ali za zamenjavo vira v starem sistemu, ki ga je treba izprati in predelati,
• število ogrevalnih krogov, akumulator toplote, hranilnik in hibridna vezava z obstoječim kotlom,
• demontaža in odvoz starega kotla,
• dostop do mesta montaže in potreba po odru ali dvižni ploščadi pri stenski konzoli,
• gradbena dela, kot so temelj, preboji skozi steno in izkop za cevi.

Povezana dela lahko ocenite posebej, na primer demontažo plinskega ali električnega kotla, montažo raztezne posode ali polaganje cevi talnega ogrevanja. Pregled vseh postavk najdete v razdelku ogrevalne instalacije.