Priprava za priklop pametnega termostata

Ne gre za montažo termostata, temveč za pripravo poti do njega. Običajno se naredi naslednje:

• določitev mesta termostata v referenčnem prostoru, najpogosteje v dnevni sobi,
• vgradnja inštalacijske doze v steno na pravi višini,
• polaganje zaščitne cevi (gibljive instalacijske cevi) od doze do kotla, toplotne črpalke ali razdelilne omarice,
• uvlečenje krmilnega kabla z dovolj žilami in rezervo,
• priprava napajanja za termostate, ki ga potrebujejo posebej,
• pri talnem ogrevanju še priprava poti za talno tipalo in za consko regulacijo,
• označitev koncev kabla in zapis, kod poteka trasa.

Zaščitna cev ima zelo praktičen namen. Če se kabel kdaj poškoduje ali bo nov termostat potreboval drugačen kabel, ga lahko izvlečete in zamenjate brez rušenja.

Zakaj je mesto tako pomembno? Termostat meri temperaturo samo tam, kjer visi, in po tem uravnava ogrevanje za celo stanovanje ali cono. Če je na napačnem mestu, se ogrevanje izklaplja prezgodaj ali prepozno.

• notranja stena, ne zunanja, ki je pozimi hladnejša,
• višina običajno okoli meter in pol nad tlemi,
• stran od radiatorja, kamina, štedilnika, televizorja in neposrednega sonca,
• stran od prepiha ob vratih in oknih,
• mesto, ki ga ne bo zakrilo pohištvo ali zavesa,
• pri termostatih z WiFi mesto z dobrim signalom domačega omrežja.

V praksi se pogosto zgodi, da se doza vgradi tja, kjer je „ostalo prostora“, šele ko je soba opremljena, pa se pokaže, da je termostat za omaro ali tik ob radiatorju. Zato se splača mesto določiti skupaj z razporeditvijo pohištva.

1. Preveriti, kakšen vir toplote in kakšna regulacija sta predvidena: preprosto vklapljanje in izklapljanje, komunikacijsko vodilo (na primer OpenTherm ali eBUS, odvisno od kotla) ali conska regulacija.
2. Pregledati navodila proizvajalca kotla in, če je že izbran, tudi termostata: število žil, vrsto kabla, potrebo po napajanju.
3. Označiti mesto termostata in traso do vira toplote ali razdelilne omarice.
4. Izdolbsti ali izrezati utore, vgraditi dozo in položiti zaščitno cev.
5. Uvleči kabel z rezervo na obeh koncih in z eno ali dvema prostima žilama več.
6. Pri ločenem napajanju pripraviti dovod iz razdelilne omarice z ustrezno zaščito.
7. Konce kabla izolirati, označiti in dozo zapreti s pokrovom.
8. Zapisati traso in oznake žil, še bolje pa vse fotografirati pred ometom.

Posege v električno inštalacijo, nov napajalni tokokrog in delo v razdelilni omarici sme opraviti le usposobljen elektroinštalater. Priklop na sponke kotla običajno opravi pooblaščeni serviser kotla, tudi zaradi garancije. V plinski del kotla posega vedno samo pooblaščeni serviser za plinske naprave. Če zavonjate plin, ne prižigajte luči, zapustite prostor in pokličite 112.

Žični termostat

Potrebuje kabel vse do kotla. Za preprosto vklapljanje in izklapljanje pogosto zadoščata dve žili, termostati, ki komunicirajo s kotlom ali potrebujejo napajanje, pa jih potrebujejo več. Zato se položi večžilni kabel, tudi če danes priklopite samo dve žili.

Brezžični termostat

Termostat na steni deluje na baterije, ob kotlu pa je navadno sprejemnik, ki potrebuje prostor, napajanje in povezavo s kotlom. Tudi tu priprave ne gre povsem izpustiti. Kabel do doze se vseeno splača položiti, če bi pozneje prešli na žični model.

Conska regulacija in talno ogrevanje

Vsaka cona ima svoj termostat, kabel pa vodi do razdelilnika ali do omarice s krmilno enoto. Talno tipalo se položi v zaščitno cev v tleh še pred vlivanjem estriha, da ga je ob okvari mogoče zamenjati. Ko je estrih vlit, ni več mogoče ničesar dodati.

Najlažja je priprava v surovi gradnji ali med prenovo, ko stene še niso ometane in elektroinštalater ureja tudi ostale razvode. Zahtevnejša in zato dražja je v dokončanem stanovanju, kjer je treba dolbsti v omet ali keramiko in nato popraviti površino ali pa kabel voditi v kanalu na steni.

Na obseg dela vplivajo tudi razdalja med termostatom in kotlom, število sten in stropov na trasi, število con, potreba po ločenem napajanju in to, ali je v razdelilni omarici še prostor. V večstanovanjski stavbi s skupno kotlovnico se pri upravniku vnaprej pozanimajte, kakšne možnosti regulacije sploh imate, saj je ogrevanje pogosto urejeno s termostatskimi ventili in delilniki stroškov. Če imate v stanovanju svoj etažni kotel, je stvar preprostejša.

• termostat na zunanji steni ali ob viru toplote,
• kabel s točno toliko žilami, kot jih potrebujete danes, brez rezerve,
• kabel zaometan neposredno v steno brez zaščitne cevi,
• krmilni kabel na dolgi trasi tik ob energetskih kablih, kar lahko moti signal,
• neoznačeni konci in noben zapis o trasi,
• zamenjava nizkonapetostne in omrežne vezave pri priklopu,
• manjkajoče talno tipalo, ki ga opazite šele po vlivanju estriha.

• doza je na dogovorjenem mestu in na pravi višini,
• kabel je v zaščitni cevi in se v njej da premakniti,
• na obeh koncih je dovolj rezerve kabla,
• število žil ustreza predvidenemu termostatu in ostaja rezerva,
• konci so izolirani in označeni, doza je pokrita,
• elektroinštalater je kabel izmeril in preveril, da ni prekinjen,
• pri novem napajalnem tokokrogu imate poročilo o meritvah električne inštalacije,
• imate fotografije trase in pisni zapis vezave.