Zamenjava termostatskega ventila

Ventil se redko pokvari čez noč. Običajno se oglasi z enim od teh znakov:

• radiator greje na polno, čeprav je glava zavrtena na najmanjšo stopnjo,
• radiator ostaja hladen, medtem ko drugi v stanovanju grejejo,
• vrtenje glave nima nobenega vpliva na temperaturo radiatorja,
• okoli ventila se pojavljajo vlaga, kapljice ali zelene in rjave obloge,
• gre za star ročni ventil brez termostatske regulacije.

Zakaj radiator po poletju včasih sploh ne greje? Pogosto se le zatakne zatič v ventilu, na katerega pritiska glava. Ko glavo snamete, lahko zatič nekajkrat previdno pritisnete in spustite. Če se ne premakne ali ob njem uhaja voda, je vložek ventila obrabljen. Če pomaga druga, delujoča glava, je ventil v redu in zadostuje zamenjava glave.

Pri enem radiatorju je zamenjava kratek poseg. Inštalater ogrevanja običajno ravna takole:

1. Pregledati stanje radiatorja, cevi in navojev ter ugotoviti, ali zadostuje glava, vložek ventila ali je treba zamenjati celotno ohišje ventila.
2. Zapreti radiator. V hiši je pogosto mogoče zapreti ventil na povratku, sicer se sistem delno izprazni. V bloku se o terminu dogovorite z upravnikom, saj izpust vode vpliva tudi na sosede.
3. Odstraniti stari ventil tako, da se ne poškodujeta navoj radiatorja in cev. Pri starih razvodih očistiti rjo in nečistoče.
4. Namestiti nov ventil s pravilno zatesnjenim navojem. Puščica na ohišju mora kazati v smeri pretoka vode.
5. Nastaviti prednastavitev ventila, če jo ventil ima, in namestiti združljivo glavo.
6. Napolniti sistem in vzpostaviti tlak, odzračiti radiator in preveriti tesnost vseh spojev.
7. Preveriti, ali se radiator odziva na vrtenje glave.

V blokih se zamenjava večinoma izvaja zunaj kurilne sezone, ko je vertikala prazna ali jo je mogoče enostavno zapreti. Pozimi to pomeni izpust vode iz dela stavbe, kar zaplete delo in moti sosede, posebej v stavbah, priključenih na daljinsko ogrevanje.

Ventil izberete glede na to, kako je radiator priključen, ne glede na videz.

• kotni ventil je primeren, ko cev prihaja iz stene ali tal in se zavije v radiator,
• ravni ventil se uporablja, ko cev vodi naravnost v bok radiatorja,
• aksialni ali triosni ventil omogoča, da glavo obrnete tja, kjer ima dovolj prostora in ni skrita za pohištvom,
• ventilski vložek se menja pri radiatorjih s spodnjim priključkom, ki imajo ventil vgrajen v telo radiatorja; takrat ne menjate celega ventila, le vložek.

V večstanovanjskih stavbah je pomembna prednastavitev. To je majhna nastavitev na ventilu, ki omeji največji pretok. Po hidravličnem uravnoteženju stavbe ima vsak radiator svojo vrednost. Če nov ventil dobi drugačno, lahko radiator jemlje toploto sosedom ali pa sam slabo greje. Ker so stanovanja v blokih običajno opremljena z delilniki stroškov ogrevanja, napačna nastavitev ni le vprašanje udobja. Prvotno vrednost je dobro izvedeti pri upravniku ali iz dokumentacije o uravnoteženju.

Glave so mehanske, s tekočino ali voskom, in elektronske. Elektronska ali pametna glava zna ogrevati po časovnem programu, na primer zjutraj in zvečer bolj, čez dan manj. Večina običajnih ventilov ima za glavo navoj M30 x 1,5, za druge vrste so na voljo adapterji. Če načrtujete pametno regulacijo, preverite združljivost že pred nakupom ventila, pozneje boste nato menjali le glavo. Če ventile menjate v sklopu večje prenove ogrevanja, je smiselno preveriti, ali Eko sklad trenutno ponuja kakšno spodbudo.

Zahtevnost in s tem čas inštalaterja sta odvisna predvsem od stanja sistema:

• delo olajša zaporni ventil na povratku, s katerim lahko izklopite en radiator brez praznjenja,
• pomagata tudi dober dostop do ventila in ohranjeni navoji brez rje,
• zaplete ga zaraščen ali zarjavel star ventil, ki ga ni mogoče odviti brez tveganja, da se poškoduje cev,
• dodaten zaplet je potreba po praznjenju dela ali celotnega sistema, zlasti v bloku,
• čas podaljša tudi nestandardna razdalja med priključki ali drugačna dimenzija, ko je treba prilagoditi cevi,
• zamenjavo več ventilov hkrati se splača združiti z odzračevanjem in pregledom celotnega ogrevanja.

Zamenjavo ohišja ventila prepustite inštalaterju, saj gre za poseg v sistem pod tlakom in napaka lahko poplavi vaše stanovanje in stanovanje sosedov. Samo glavo pa lahko zamenjate sami, voda pri tem ne uhaja.

1. Zavrteti staro glavo na najvišjo številko, da ne pritiska na zatič.
2. Odviti matico ali sprostiti zaskočko in glavo sneti.
3. Preveriti, ali se zatič ventila prosto premika in ali ob njem ne pronica voda.
4. Preveriti, ali nova glava ustreza ventilu, po potrebi namestiti adapter.
5. Namestiti novo glavo v položaju za polno odprto in matico priviti z roko.
6. Nastaviti želeno stopnjo in po nekaj urah preveriti, ali se radiator odziva.

Če se zatič ne premika ali ob njem uhaja voda, pokličite inštalaterja ogrevanja.

• ventil, vgrajen proti smeri pretoka vode, zaradi česar radiator šumi ali slabo regulira,
• pozabljena ali napačno nastavljena prednastavitev v bloku,
• premočno zategnjen spoj, ki poškoduje navoj radiatorja,
• glava, nameščena navpično tik nad radiatorjem, kjer jo segreva topel zrak, ki se dviga z radiatorja,
• glava, zakrita z zaveso ali pohištvom, zato meri napačno temperaturo,
• nezdružljiva glava, ki ventila ne zna povsem zapreti.

• spoji ventila in povratnega ventila so suhi tudi po nekaj urah ogrevanja,
• puščica na ventilu kaže v smeri pretoka vode,
• radiator se po vrtenju glave na višjo stopnjo segreje, na najnižji pa postopoma ohladi,
• glava je vodoravna, prosto dostopna in ni zakrita,
• prednastavitev ustreza vrednosti, ki jo je posredoval upravnik ali je navedena v dokumentaciji,
• radiator je odzračen, tlak v sistemu pa je v območju, ki ga navaja proizvajalec kotla ali upravljavec sistema,
• inštalater vam je predal podatke o vrsti ventila in glave za morebitni servis.