Montaža plinskega kondenzacijskega kotla

Montaža pomeni delo monterja ogrevalnih instalacij pri namestitvi in hidravlični vezavi enega kondenzacijskega kotla, najpogosteje stenskega, v stanovanju ali hiši. Običajno gre za naslednja opravila:

• namestitev montažne letve ali priključnega okvirja na steno in obešanje kotla v vodoravni legi,
• priključitev predtoka in povratka ogrevanja ter pri kombiniranem kotlu dovoda hladne vode in izhoda tople sanitarne vode,
• montaža zapornih ventilov, filtra na povratek in po potrebi magnetnega izločevalnika mulja,
• priključitev varnostnega ventila na odtok,
• odvod kondenzata prek sifona v kanalizacijo,
• montaža dimovodne cevi od kotla do dimnika ali preboj skozi steno oziroma streho po projektu,
• polnjenje, odzračevanje in tlačni preizkus ogrevalnega kroga,
• sodelovanje pri prvem zagonu in osnovni nastavitvi.

Montaža običajno ne zajema: samega kotla, dimovodnega sistema kot materiala, dimniške tuljave, hranilnika tople vode, regulacije, demontaže starega kotla in gradbenih del. Plinsko priključitev kotla izvede usposobljen izvajalec plinske napeljave, to pa je ločeno delo, opisano na strani priključitev plinskega kotla, montaža in priklop. Električna priključitev kotla na vtičnico ali s fiksnim priključkom ter priklop sobnega termostata se izvedeta po navodilih proizvajalca.

Prvi zagon pri večini znamk opravi pooblaščeni serviser proizvajalca. Zgorevanje nastavi glede na vrsto plina, preveri parametre in izpolni garancijski list. Brez tega proizvajalec pogosto ne prizna garancije. Pred naročilom preverite, ali je zagon vključen v ponudbo ali ga plačate posebej.

Najpogosteje gre za zamenjavo iztrošenega kotla. Stari kotel preneha delovati, rezervnih delov ni več ali pa se lastnik odloči za zamenjavo ob prenovi stanovanja. V novogradnji se kondenzacijski kotel montira po ometih in estrihih, ko so razvodi ogrevanja in vode končani in je pripravljen odvod dimnih plinov.

Pri zamenjavi se splača razmisliti širše kot samo o kotlu. Kondenzacijski kotel v celoti kondenzira le, ko se mu iz povratka vrača dovolj hladna voda. Pri starih radiatorjih, nastavljenih na visoko temperaturo, kondenzira manj in prihranek je manjši, kot obljublja prospekt. Pomagajo nižja temperatura vode, vremensko vodena regulacija in hidravlično uravnotežen sistem. Če se načrtuje toplotna izolacija hiše, je moč novega kotla smiselno izbrati z ozirom nanjo.

Pred prihodom monterja naj bo urejeno:

• Izbira kotla in moči. Moč se izbere glede na toplotne izgube stavbe in potrebo po topli vodi. Prvotni kotel je pogosto predimenzioniran.
• Način odvoda dimnih plinov. Ali bo uporabljen obstoječi dimnik z novo tuljavo, koaksialna cev skozi streho ali druga rešitev. Pri dimniku je potrebno mnenje dimnikarske družbe.
• Odvod kondenzata. Kanalizacija v bližini kotla, najbolje s sifonom. Če je ni, se uporabi črpalka za kondenzat.
• Elektrika. Vtičnica ali fiksni priključek po navodilih, z dostopnim izklopom.
• Dostop in prostor. Proizvajalec predpisuje odmike kotla od sten in stropa zaradi servisa.

Demontaža starega kotla in priprava

Če se kotel menja, se najprej zapre plin, izprazni sistem ali njegov del, stari kotel pa se odklopi in sname. Gre za ločeno postavko, ki jo opisujemo na strani demontaža plinskega ali električnega kotla. Ob tem se splača pogledati, v kakšnem stanju je voda v sistemu. Črna voda, polna mulja, je znak, da je treba sistem pred obešanjem novega kotla izprati.

Izpiranje sistema

Kondenzacijski kotli imajo občutljiv toplotni prenosnik z ozkimi kanali. Mulj, magnetit in ostanki iz let obratovanja ga lahko zamašijo že v prvi sezoni. Zato proizvajalci pri zamenjavi zahtevajo izpiranje starega sistema in montažo filtra na povratek. V praksi se zgodi, da se izpiranje izpusti, da bi bila montaža cenejša, čez leto dni pa se rešuje reklamacija, ki je proizvajalec ne prizna.

Namestitev kotla

Na steno se po šabloni namesti montažna letev ali priključni okvir. Stena mora kotel zanesljivo nositi. Pri mavčnokartonskih stenah se uporabi nosilna podkonstrukcija. Kotel se obesi v vodoravni legi, z odmiki po navodilih. Pri prenovi stanovanja se pogosto odloča, ali kotel ostane na prvotnem mestu ali se prestavi. Prestavitev pomeni nove razvode vode, ogrevanja in plina ter tudi novo rešitev odvoda dimnih plinov.

Hidravlična priključitev

Kotel se priključi na predtok in povratek ogrevanja, pri kombiniranem kotlu tudi na hladno in toplo vodo. Na priključke se namestijo zaporni ventili, da se kotel ob servisu lahko izklopi brez praznjenja celotnega sistema. Na povratek spada filter ali magnetni izločevalnik mulja. Varnostni ventil se priključi na odtok, da ob nadtlaku voda ne teče na tla. Če ima sistem ločen hranilnik tople vode, se ta priključi prek tripotnega ventila po shemi proizvajalca.

Odvod kondenzata

Iz kotla odteka kondenzat, pri običajnem obratovanju v družinski hiši tudi nekaj litrov na dan. Je rahlo kisel. Odvaja se s cevjo s padcem v kanalizacijo, prek sifona ali prostega odtoka, da v kotel ne prihajajo neprijetne vonjave. Vod mora biti zaščiten pred zmrzaljo. Če kotel stoji v neogrevani garaži ali tehničnem prostoru in kondenzat zamrzne, se kotel ustavi in javi napako. Pri večjih kotlih ali po zahtevah upravljavca kanalizacije se doda nevtralizator kondenzata.

Odvod dimnih plinov

Kondenzacijski kotel je skoraj vedno izvedba z zaprto zgorevalno komoro. Zrak sesa in dimne pline potiska ventilator. Najpogosteje se uporablja koaksialna cev, pri kateri po notranji cevi tečejo dimni plini, po zunanji pa priteka zrak. Dimni plini kondenzirajo tudi v cevi, zato morajo imeti vodoravni deli padec nazaj proti kotlu, da kondenzat teče v kotel in ne navzven. Material mora biti namenjen kondenzacijskim kotlom, običajno polipropilen ali nerjavno jeklo. Spoji imajo tesnila, cev pa se pritrdi tako, da se ne razstavi.

Če se dimni plini vodijo v obstoječi dimnik, se skoraj vedno vgradi nova dimniška tuljava. Aluminijaste tuljave, ki so ostale za starimi turbo kotli, za kondenzacijski kotel niso primerne, ker jih kisel kondenzat razjeda. Tuljavo iz nerjavnega jekla je mogoče ohraniti le, če je dokazljivo namenjena kondenzacijskemu obratovanju. Zato se dimnik pogosto sanira s tuljavo iz polipropilena.

Polnjenje, preizkus in zagon

Sistem se napolni, odzrači in opravi se tlačni preizkus. Preverijo se vsi spoji, varnostni ventil in odvod kondenzata, v sifon se nalije voda. Šele ko je plinska priključitev končana, je napeljava preizkušena in je dimnikarska družba opravila prvi pregled, kotel zažene serviser. Nastavi zgorevanje, največjo moč za ogrevanje in krivuljo vremensko vodene regulacije ter lastniku pokaže upravljanje. Natančnejša nastavitev regulacije se včasih izvede kot ločeno delo, glejte regulacija in nastavitev kotla.

Kombinirani kotel

Kotel greje vodo za ogrevanje in pretočno tudi toplo sanitarno vodo. Je kompakten in v stanovanjih najpogostejši. Pri več kopalnicah ali hkratni uporabi prhe in kuhinjske pipe pretok tople vode morda ne bo zadoščal.

Obtočni kotel s hranilnikom

Kotel greje samo ogrevalni sistem, toplo vodo pa segreva v ločenem hranilniku. Primeren je za hiše z večjo porabo tople vode. Zavzame več prostora, montaža pa je zahtevnejša zaradi priključitve hranilnika.

Vrste odvoda dimnih plinov

• Koaksialni odvod skozi streho. Pogost v družinskih hišah, kadar kotel visi na podstrešju ali pod streho.
• Koaksialni odvod skozi steno. Tehnično preprost, vendar je treba na fasadi upoštevati odmike od oken in sosednjih stavb, v večstanovanjski stavbi pa pogosto tudi soglasje etažnih lastnikov.
• V dimnik s tuljavo. Zrak se dovaja skozi režo med tuljavo in dimnikom ali po ločeni cevi. Pri zamenjavi kotla v stari hiši najpogostejša rešitev.
• Skupni dimnik v večstanovanjski stavbi. Če so kotli priključeni na skupni dimnik, o spremembi odločata projekt za celotno stavbo in dimnikarska družba, izbrana za skupne dele stavbe. Posamezno se tam ničesar ne spreminja.

Okvirno se cene stenskih kondenzacijskih kotlov običajnih moči za stanovanje ali hišo pri domačih ponudnikih gibljejo približno od 1.500 do 3.000 € za napravo, pri višjih izvedbah tudi več. Sanacija dimnika ali nov dimovodni sistem običajno doda še nekaj sto evrov, odvisno od dolžine in rešitve.

• Nov kotel na staro aluminijasto tuljavo. V praksi se zgodi, da se kotel priključi na prvotni dimnik brez presoje. Kondenzat tuljavo postopoma razgradi, dimni plini ali kondenzat pa pronicajo v zidovje.
• Brez izpiranja in filtra. Mulj iz starega sistema zamaši prenosnik in kotel ne deluje več dobro, pogosto že prvo zimo.
• Kondenzat brez sifona ali na mrazu. Smrad iz kanalizacije v kopalnici ali zamrznjena cev in kotel v napaki.
• Odvod brez padca proti kotlu. Kondenzat kaplja iz zaključka na fasado, pozimi pa pod njim rastejo ledene sveče.
• Predimenzioniran kotel. Pogosto se vklaplja in izklaplja, se hitreje obrablja in slabše kondenzira.
• Visoka temperatura vode. Če je kotel stalno nastavljen na 75 do 80 °C, malo kondenzira in prihranek v primerjavi s starim kotlom je majhen.
• Varnostni ventil brez odtoka. Ob prvem nadtlaku je voda na tleh ali v omarici.
• Kotel v zaprti omarici brez odmikov. Serviser do kotla ne more, proizvajalec pa lahko ugovarja pri garanciji.

Hidravlično vezavo kotla izvede monter ogrevalnih instalacij. Plinsko priključitev sme izvesti samo usposobljen izvajalec notranje plinske napeljave, ki je vpisan v seznam izvajalcev pri operaterju distribucijskega sistema zemeljskega plina na vašem območju. Zamenjavo plinskega trošila je treba prijaviti operaterju, napeljavo pa mora po priključitvi izvajalec preizkusiti na trdnost in tesnost. Več o tem najdete na strani strokovni pregled plinske napeljave in plinskih naprav. Za vsako novo ali rekonstruirano kurilno napravo je obvezen prvi pregled pri dimnikarski družbi z licenco. Pozitiven zapisnik o prvem pregledu je pogoj za obratovanje kotla, ob pregledu pa se naprava vpiše v evidenco. V večstanovanjski stavbi prvi pregled opravi dimnikarska družba, ki je izbrana za skupne dele stavbe.

Pri spremembi načina odvoda dimnih plinov skozi fasado večstanovanjske stavbe sta potrebna soglasje etažnih lastnikov in mnenje upravnika. Pri večjih spremembah preverite pri pristojni upravni enoti oziroma občini, ali je za poseg potrebno dovoljenje.

Eko sklad nepovratnih spodbud za vgradnjo plinskih kondenzacijskih kotlov v stanovanjskih stavbah že od konca leta 2022 ne dodeljuje. Aktualne pogoje morebitnih kreditov ali drugih spodbud preverite na uradnem portalu Eko sklada.

Od izvajalca na koncu zahtevajte zapisnik o preizkusu trdnosti in tesnosti plinske napeljave, izjavo izvajalca plinske napeljave, zapisnik o prvem pregledu dimnikarske družbe, zapisnik o prvem zagonu in garancijski list. Te dokumente boste potrebovali pri reklamaciji in tudi ob morebitni prodaji stanovanja ali hiše.

• kotel visi ravno, je trdno pritrjen in okoli njega je prostor za servis po navodilih,
• na priključkih so zaporni ventili, na povratku filter ali izločevalnik mulja,
• varnostni ventil je priključen na odtok,
• cev za kondenzat ima padec, vodi prek sifona in ni prepognjena ali izpostavljena zmrzali,
• vodoravni del dimovodne cevi ima padec proti kotlu, zaključek pa je trdno nameščen,
• preboj skozi steno ali streho je zatesnjen in ne pušča,
• tlak v sistemu po polnjenju ustreza podatku proizvajalca in po nekaj dneh opazno ne pade,
• s priključkov ne kaplja in kotel med ogrevanjem ne vklaplja in izklaplja vsakih nekaj minut,
• imate zapisnik o preizkusu plinske napeljave, zapisnik o prvem pregledu dimnikarske družbe in zapisnik o zagonu.

Prve tedne spremljajte tlak na manometru. Počasen padec pomeni puščanje vode ali zrak v sistemu, ki ga je treba še odzračiti. Če iz zaključka dimovodne cevi kaplja kondenzat na fasado, odvod nima pravilnega padca.

Aktualno ceno dela za montažo plinskega kondenzacijskega kotla najdete v ceniku NUMIQ v razdelku ogrevalne instalacije. Navedena je na kos in zajema delo monterja vključno z drobnim potrošnim materialom, brez samega kotla, dimovodnega sistema, dimniške tuljave in drugega glavnega materiala. Cena dela se razlikuje tudi glede na regijo in mesto.

Na končni znesek najbolj vplivajo:

• ali kotel ostane na prvotnem mestu ali se prestavi in so potrebni novi razvodi,
• stanje sistema in potreba po izpiranju,
• način odvoda dimnih plinov, njegova dolžina in potreba po vgradnji tuljave v dimnik,
• oddaljenost in višina kanalizacije za kondenzat, po potrebi črpalka za kondenzat,
• priključitev hranilnika tople vode ali več ogrevalnih krogov,
• povezana dela, kot so demontaža starega kotla, plinska priključitev, preizkus napeljave, prvi pregled dimnikarja in zagon s serviserjem proizvajalca.