Plamensko varjenje kovinskih cevi

Plamen se dobro obnese pri tankostenskih jeklenih ceveh manjših premerov, kakršne so običajne v razvodih ogrevanja v enodružinskih hišah in starejših večstanovanjskih stavbah. Varilec lahko toploto natančno odmerja, zato tanke stene cevi lažje ne prežge. Prednost je tudi to, da gorilnik ne potrebuje električnega priključka in pride tudi v ozke kote za radiatorjem ali pod strop kotlovnice.

V nekaterih primerih pa se izbere drug postopek:

• debelostenske in velike cevi v kotlovnicah se običajno varijo z električnim oblokom, ki je pri debelem materialu hitrejši,
• bakrene cevi se v praksi skoraj vedno trdo spajkajo, ne varijo; plamen se sicer uporabi tudi tu, vendar se baker pri tem ne stali,
• pocinkanih cevi, značilnih za stare vodovodne razvode, se ne vari: cink pri segrevanju zgori in sprošča škodljive hlape, spoj izgubi zaščito pred korozijo, zato se takšne cevi povezujejo z navoji ali prehodnimi kosi,
• plinske cevi sme variti le usposobljen strokovnjak za plinske napeljave, ki po delu opravi tudi preizkus tesnosti; to ni običajno delo pri ogrevanju.

Pri starejših hišah ima plamensko varjenje še eno prednost. Prvotne cevi imajo pogosto mere, na katere sodobni stiskalni fitingi ne ustrezajo, ali pa so tako oslabljene, da stiskanja ne bi zdržale. Z zvarom se nov odsek priključi neposredno na zdrav del stare cevi.

Samo varjenje traja manj časa, kot bi pričakovali. Večino časa vzameta priprava in preverjanje.

1. Izklopiti kotel, počakati, da se sistem ohladi, in izpustiti vodo vsaj iz dela, kjer se bo varilo.
2. Zavarovati okolico: odstraniti gorljive predmete, tla in stene prekriti z negorljivo podlogo ali pločevino, pripraviti gasilni aparat.
3. Odrezati poškodovan odsek in konce cevi očistiti rje, barve in maščobe do svetle kovine, po potrebi obdelati robove.
4. Nov kos natančno namestiti in pritrditi, da spoj ohrani os in se med varjenjem ne premakne.
5. Nastaviti plamen glede na debelino stene in spoj enakomerno segreti po celem obodu.
6. Zavariti spoj z enakomernim gibom okoli cevi, po potrebi z dodajno žico.
7. Pustiti zvar, da se sam ohladi, brez hlajenja z vodo.
8. Pregledati zvar, napolniti in odzračiti sistem ter opraviti tlačni preizkus.
9. Po končanem delu še nekaj časa opazovati okolico delovišča, ali kje ne tli prah ali izolacija.

Če bo cev vgrajena v steno ali tla, se utori zaprejo šele po uspešnem tlačnem preizkusu. Netesen zvar pod ometom je veliko težje najti kot tistega, ki je še na očeh.

Zahtevnost in s tem tudi ceno dela določa predvsem, kako lahko varilec pride do spoja in v kakšnem stanju je cev. Preprosto je variti prosto vodeno cev v kotlovnici ali na steni, kjer lahko z gorilnikom obkroži ves obod. Bolj zapleteno je v teh primerih:

• spoj je tik ob steni, v kotu ali pod stropom in varilec mora delati v neudobnem položaju,
• cev je močno korodirana in treba je poiskati mesto, kjer je stena dovolj debela za zvar,
• v bližini so lesene obloge, spuščeni stropi, kabli ali plastične cevi, ki jih je treba zaščititi,
• v večstanovanjski stavbi je treba izprazniti celo dvižno vertikalo, kar zahteva dogovor z upravnikom in obvestilo etažnim lastnikom,
• po varjenju sledijo dolbenje utorov, zazidava in popravilo ometa.

V večstanovanjski stavbi je vertikala ogrevanja skupni del stavbe, tudi če poteka skozi vaše stanovanje. Termin in potek dela zato vnaprej uskladite z upravnikom, saj izpust vode vpliva tudi na sosede.

Plamensko varjenje je delo z odprtim ognjem in jeklenkami pod tlakom, zato sodi izključno v roke usposobljenega varilca. To ni delo za domače mojstre. Izkušen varilec ne pozna le samega postopka, temveč tudi pravila požarne varnosti pri varjenju v stavbah: pripravo delovišča, gasilni aparat na dosegu roke in nadzor po končanem delu.

Zakaj je nadzor po koncu dela tako pomemben? Iskre in razžarjena kovina lahko vžgejo prah v utoru, izolacijo ali les za steno, in to tudi z zamikom. Požar se včasih pokaže šele, ko varilec že odide. Kot lastnik pomagate tako, da pred prihodom izpraznite okolico cevi vsega gorljivega in poskrbite, da bo prostor mogoče prezračiti.

Če med delom zavohate plin, delo takoj ustavite, prezračite prostor, ne prižigajte in ne ugašajte električnih naprav, zapustite prostor in pokličite 112.

V praksi se največkrat pojavljajo te težave:

• premalo očiščeni konci cevi: rja in barva povzročita pore in zvar sčasoma začne puščati,
• prežgana stena pri tankih ceveh, ko je plamen premočan ali se predolgo zadrži na enem mestu,
• neprevarjen koren zvara, ko spoj od zunaj lepo izgleda, znotraj pa kovina ni povezana po celi debelini,
• zvar na oslabljeni cevi: spoj je tesen, a malo naprej prerjavela cev kmalu poči,
• zapiranje utorov brez tlačnega preizkusa, po katerem se netesnost pokaže kot vlažen madež na steni.

Ob prevzemu dela preverite predvsem naslednje:

• zvar je sklenjen po celem obodu cevi, brez lukenj, razpok in vidnih por,
• povezane cevi ležijo v isti osi, razvod ni ukrivljen ali povešen,
• okolica delovišča ni ožgana in zaščita tal ter sten je opravila svojo nalogo,
• sistem je bil napolnjen, odzračen in je prestal tlačni preizkus,
• po zagonu ogrevanja so spoji suhi tudi pri obratovalni temperaturi,
• radiatorji se enakomerno segrevajo in v sistemu ne žubori zrak,
• tlak na manometru kotla po nekaj dneh obratovanja ne pada,
• vgrajene cevi so bile zaprte šele po preizkusu tesnosti.