Obroba dimnika s pločevino

Obroba dimnika pomeni delo kleparja ali krovca pri vgradnji pločevinaste obrobe okoli dimnika na poševni strehi. Običajno obsega naslednja opravila:

• izmero dimnika in naklona strehe, oblikovanje in razrez pločevine po meri,
• vgradnjo spodnjega dela obrobe pred dimnikom, ki vodo odvede na kritino pod dimnikom,
• vgradnjo stranskih delov ob dimniku, ki se glede na vrsto kritine položijo nanjo ali pod njo,
• vgradnjo zgornjega dela nad dimnikom, pri širših dimnikih s sedlom, ki vodo razdeli na obe strani,
• vgradnjo zaključne zidne obrobe oziroma pokrivne letve, ki prekrije zgornji rob obrobe na dimniku,
• tesnjenje spojev s tesnilno maso, namenjeno streham, in preverjanje priključka na kritino.

Česa delo običajno ne vključuje: pločevine in sistemskih elementov kot materiala, popravila ali prezidave dimnika nad streho, novega ometa ali obloge dimnika, zamenjave poškodovane kritine okoli dimnika, popravila letvanja in ostrešja, dimniške kape in pokrivne plošče na vrhu dimnika. Ta dela se dogovorijo in obračunajo posebej.

Obroba dimnika se izvaja v treh značilnih primerih:

• Pri novi strehi ali zamenjavi kritine. Obroba se izdela po polaganju kritine okoli dimnika, kot del kleparskih del. Stare pločevine pri zamenjavi strehe ni priporočljivo ponovno uporabiti.
• Pri zamakanju ob dimniku. To je najpogostejši razlog, da lastniki pokličejo kleparja. V praksi se pokaže, da je stara pločevina zarjavela, tesnilna masa razpokana ali pločevina nikoli ni bila pravilno oblikovana.
• Pri popravilu ali nadzidavi dimnika. Če se dimnik nad streho prezida, obloži ali na novo ometa, je treba staro obrobo odstraniti in po popravilu vgraditi novo.

Delo se izvaja v suhem vremenu. Tesnilnih mas in samolepilnih trakov ni dovoljeno nanašati na mokro ali zmrznjeno podlago. Spomladi in poleti so kleparji praviloma lažje dosegljivi kot jeseni, ko lastniki pred zimo rešujejo zamakanje.

Pred prihodom kleparja je dobro vedeti, ali je dimnik nad streho v dobrem stanju. Če omet odpada, opeka poka ali je dimnik nagnjen, je treba najprej sanirati dimnik. Pločevina na razpadajočem zidovju ne zdrži dolgo. Če je na dimnik priključena kurilna naprava, je pri posegih v njegovo konstrukcijo smiselno vključiti dimnikarja, ki oceni stanje dimne tuljave.

Kako prepoznati, da obroba ne tesni

Zamakanje ob dimniku se pogosto pokaže šele z zamikom, saj voda najprej vpije v les in toplotno izolacijo. Značilni znaki so:

• temni ali vlažni madeži na stropu ali poševnini pod dimnikom, zlasti po dežju z vetrom,
• mokri ali plesnivi špirovci in letve ob dimniku, vidni s podstrešja,
• razbarvan, odpadajoč omet dimnika na podstrešju,
• rja in odstopajoča pločevina, vidna s tal,
• razpokana tesnilna masa na zgornjem robu pločevine.

Vlaga na dimniku na podstrešju ni vedno posledica zamakanja. Lahko gre tudi za kondenzat dimnih plinov pri neustreznem dimniku ali za vodo, ki se vpija skozi omet dimnika nad streho. Če je obroba videti brezhibna, je priporočljivo, da dimnik pregleda dimnikar.

Priprava okolice dimnika

Klepar odstrani staro pločevino in tesnilno maso, očisti zidovje ter preveri letvanje in strešno folijo okoli dimnika. Folijo ob dimniku dvigne navzgor ali jo priključi na dimnik tako, da voda, ki prodre pod kritino, odteka navzven in ne v ostrešje. Pri sistemskih dimnikih se za prehod folije uporabijo elementi proizvajalca dimnika. Folije ne lepiti neposredno na vročo površino dimnika, saj proizvajalci tega zaradi nevarnosti požara izrecno ne priporočajo. Lesene dele ostrešja je treba od dimnika odmakniti za razdaljo, ki jo določajo navodila proizvajalca dimnika in pravila požarne varnosti.

Podložno letvanje in kritina

Okoli dimnika se dodajo letve ali deske, na katere se obroba pritrdi. Kritina se položi in prireže do dimnika, z režo, ki jo predpisuje proizvajalec kritine ali sistema obrobe. Pri sistemu Wakaflex navodila za vgradnjo navajajo, da mora biti nepodprta reža med strešniki in dimnikom manjša od 50 mm, sicer je treba dodati podporo.

Spodnji del pred dimnikom

Spodnji del se vgradi prvi. Leži na kritini pod dimnikom in vodo odvaja navzven. Pri strešnikih in profilirani kritini mora slediti valovom ali se priključiti s fleksibilnim trakom, ki se oblikuje v profil. Pri pločevinasti kritini se ta del priključi na pločevino po sistemu kritine.

Stranski deli

Stranski deli potekajo ob straneh dimnika. Pri strešnikih se najpogosteje izdela stranski žlebiček, ki leži pod strešniki in vodo, ki pride pod kritino, odvede po padcu navzdol. Pločevina se po steni dimnika dvigne do višine, ki jo določa proizvajalec kritine, v praksi običajno okoli 15 cm nad kritino. Pri pločevinasti kritini se stranske obrobe priključijo na zgib ali val pločevine.

Zgornji del in sedlo

Nad dimnikom se voda s strehe ustavi in zbira. Pri ozkem dimniku zadostuje zgornji del z izpustom v stranska žlebička. Pri širšem dimniku se za njim izdela sedlo, torej majhna poševna strešica iz pločevine ali s podlago iz desk, ki vodo razdeli na strani. Brez sedla se za širokim dimnikom zadržujejo voda, listje in pozimi sneg, ki ob taljenju zamaka pod pločevino.

Zidna obroba in pokrivna letev

Zgornjega roba obrobe na dimniku ni dovolj le premazati s tesnilno maso. Pravilna rešitev je dvodelna. Na zidovje se vgradi zidna obroba ali pokrivna letev z odkapnim robom, ki se vstavi v izrezan utor v zidovju ali pa se sidra na steno in zatesni. Ta letev prekriva obrobo, ki se pod njo ob temperaturnih spremembah lahko giblje. Iz prakse je znano, da sam silikonski spoj na zgornjem robu običajno zdrži le nekaj let.

Tesnjenje in kontrola

Spoji se zatesnijo s tesnilno maso za strehe, ki je odporna proti UV sevanju, pri dimnikih pa tudi proti višjim temperaturam. Na koncu klepar preveri preklope, pritrditev in priključek na kritino. Če je mogoče, je smiselno spoj preizkusiti z vodo iz cevi.

Pocinkana in barvana pločevina

To je najpogostejša izbira pri običajnih strehah. Barvana pločevina je na voljo v barvah kritine po lestvici RAL, zato obroba ne deluje kot tuj element. Pocinkana pločevina brez površinske zaščite je cenejša, vendar brez premaza sčasoma korodira.

Titan cink in baker

Gre za trajnejša materiala z dolgo življenjsko dobo. Titan cink se sčasoma prekrije z zaščitno patino, baker je najodpornejši in najdražji. Uporabljata se predvsem pri kakovostnejših strehah in pri objektih kulturne dediščine.

Aluminij in pločevina s plastično prevleko

Aluminij je lahek in se enostavno oblikuje, zato je pri dimniških obrobah in oblogah zelo razširjen. Ob stiku z drugimi kovinami, na primer z bakrom, obstaja nevarnost elektrokemične korozije. Pločevina s plastično prevleko združuje korozijsko odpornost plastike s stabilnostjo jekla.

Fleksibilni samolepilni trakovi in sistemske obrobe

Pri strešnikih in profilirani kritini se uporabljajo tudi fleksibilni trakovi z aluminijasto mrežico, kot je Bramac Wakaflex, ali svinčeni trakovi, ki se oblikujejo v profil kritine. Pri takšnih trakovih proizvajalec predpisuje, da se priključek na pokončnih delih zavaruje s pokrivno letvijo in tesnilno maso. Proizvajalci sistemskih dimnikov ponujajo tudi izdelane prehode skozi streho z manšeto in pokrivno kapo, pri katerih je stik med obrobo in dimnikom zaščiten pred dežjem. Takšna rešitev se vgradi hitreje, vendar je namenjena določenemu dimniku.

Pri izbiri materiala je treba paziti, da obroba ni iz kovine, ki reagira s kritino ali žlebovi. Baker nad pocinkano pločevino povzroča korozijo pločevine pod njim.

Razlike glede na kritino

Pri glinenih ali betonskih strešnikih, na primer Tondach, Bramac ali Creaton, je obroba najzahtevnejša, saj mora pločevina ali fleksibilni trak slediti obliki strešnika, pod stranskimi deli pa je običajno žlebiček. Pri falcani kritini s stoječim zgibom se obroba priključi neposredno na zgibe in jo klepar izdela skupaj s kritino. Pri trapezni pločevini in pločevinastih strešnikih se obroba prilagodi valovom, pod spoje pa se vstavi tesnilo, da voda ne prodira kapilarno. Pri skrilavcu in skodlah se uporabljajo podložne pločevine, vstavljene med posamezne vrste.

• Le spodnja pločevina in silikon. V praksi se zgodi, da se vgradi le en del, stik z dimnikom pa se zamaže s silikonom. Po nekaj letih silikon razpoka in voda zamaka.
• Pločevina togo vgrajena v zidovje brez pokrivne letve. Pločevina se ne more gibati, omet okoli nje poka in voda zateka za pločevino.
• Manjkajoče sedlo za širokim dimnikom. Voda, listje in sneg se zadržujejo za dimnikom in ob močnem dežju prestopijo rob pločevine.
• Prenizko dvignjena pločevina. Ob nalivu ali snegu voda preseže rob obrobe.
• Strešna folija ob dimniku ni zaključena. Voda, ki prodre pod kritino, teče po foliji naravnost k dimniku in v ostrešje.
• Neustrezna kombinacija kovin. Na primer bakrena obroba nad pocinkanim žlebom, ki nato hitro korodira.
• Obroba na poškodovanem dimniku. Pločevina se sidra v razpadajoč omet, ki po nekaj zimah odpade skupaj z njo.
• Tesnilna masa na mokri ali prašni površini. Masa se ne oprime in spoj ne tesni že od prvega dežja.

Obrobo dimnika izvaja klepar ali krovec. Krovska dela sodijo med obrtne dejavnosti, za katere je potrebno obrtno dovoljenje, zato je smiselno izbrati izvajalca, ki je za to dejavnost registriran in ima ustrezno usposobljenost, na primer poklic klepar-krovec. Gre za delo na višini, zato mora biti zagotovljena zaščita pred padcem, na primer z odrom, varovalnimi elementi ali varovanjem z vrvjo. Za upoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu odgovarja izvajalec.

Pri lokalni upravni enoti oziroma občini preverite, ali je za poseg potrebno dovoljenje ali soglasje, zlasti pri stavbah, ki so kulturna dediščina.

Če se pri popravilu posega v dimnik, na katerega je priključena kurilna naprava, na primer z nadzidavo ali zamenjavo vrha dimnika, stanje dimnika oceni dimnikar. Naročite ga pri dimnikarski družbi, ki je vpisana na uradni seznam dimnikarskih družb. Sama obroba dimnikarskega pregleda ne potrebuje.

Dokončano delo lahko pregledate s strehe, z odra ali vsaj z daljnogledom s tal ter od znotraj s podstrešja. Priporočljivo je preveriti naslednje:

• preveriti, ali spodnji del leži na kritini in vodo odvaja navzven, ne pod kritino,
• pogledati, ali je pločevina na dimniku dvignjena dovolj visoko in enakomerno na vseh straneh,
• preveriti, ali zgornji rob prekriva pokrivna letev z odkapnim robom in ne le pas tesnilne mase,
• pri širšem dimniku preveriti sedlo za dimnikom in njegov padec na strani,
• pregledati spoje pločevine, ali niso odprti in ali so pravilno prekriti v smeri toka vode,
• po prvem močnem dežju s podstrešja preveriti, ali so špirovci in letve ob dimniku suhi,
• preveriti, ali pločevina na kritini ni upognjena ali poškodovana zaradi hoje,
• preveriti, ali se barva in material obrobe ujemata s kritino in žlebovi.

Ob prevzemu zahtevajte podatke o uporabljenem materialu in tesnilni masi. Enkrat letno, najbolje jeseni, je smiselno obrobo pregledati ob čiščenju žlebov. Tesnilna masa se sčasoma obrabi in njena pravočasna obnova je cenejša od popravila navlaženega ostrešja.

Cena dela v ceniku NUMIQ je približno 23 € na tekoči meter obrobe dimnika. Cena vključuje delo kleparja in drobni potrošni material, brez pločevine in sistemskih elementov, ki se obračunajo kot material. Cene se razlikujejo glede na regijo in mesto. Tekoči meter se računa po obodu dimnika. Dimnik dimenzij 60 × 60 cm ima torej obod 2,4 m.

Na končni znesek najbolj vplivajo:

• velikost dimnika in število dimnikov na strehi,
• naklon in višina strehe ter s tem povezana potreba po odru ali varovanju,
• vrsta kritine, saj so strešniki in profilirana pločevina zahtevnejši za oblikovanje kot gladka pločevina,
• potreba po sedlu za dimnikom in po pokrivni letvi v utoru zidovja,
• odstranitev stare obrobe in popravilo podlage, letvanja in folije,
• material, saj sta baker in titan cink precej dražja od barvane pocinkane pločevine.

Če se menja celotna streha, si oglejte članek zamenjava strehe. Pri gradnji novega dimnika vam bo v pomoč članek o zidavi dimnika tipa Schiedel. Če je streha v dobrem stanju in potrebuje le zaščito površine, preberite članek čiščenje in barvanje strehe. Druge postavke najdete v razdelku kleparska dela.