Diagonalno polaganje ploščic

Priprava podlage

Podlaga mora biti trdna, suha, čista in ravna. Diagonala neravnin ne skrije, nasprotno: na poševnih linijah se vsak zamik med sosednjima ploščicama vidi še bolj. Večje neravnine keramičar izravna s samorazlivno maso, razpoke in luknje zakrpa, na koncu pa nanese temeljni premaz, da se lepilo dobro oprime. V kopalnici in tušu pod ploščice spada hidroizolacija.

Merjenje in osi

To je najpomembnejši korak. Keramičar poišče sredino prostora in označi dve pravokotni osi pod kotom 45° glede na glavno steno. Nato ploščice običajno najprej položi na suho, brez lepila, da vidi, kako bodo izšli razrezi ob stenah in vratih. Cilj je, da pri vhodu in na vidnih mestih ne ostanejo ozki trikotniki, temveč simetrični in dovolj veliki kosi.

Lepljenje in polaganje

Lepilo se z nazobčano gladilko nanaša vedno le na manjšo površino, da ploščica nanj sede, preden se začne sušiti. Polaga se od osi proti stranem. Enako široke fuge zagotavljajo križci ali sistem za niveliranje. Pri večjih ploščicah se lepilo nanese tudi na hrbtno stran ploščice, da pod njo ne ostanejo votline.

Rezanje robov

Ob stenah nastajajo trikotniki in trapezi. Režejo se z rezalnikom za ploščice ali z žago z diamantno ploščo. Razreze ob steni navadno prekrije talna letev, ob vratih, kadi ali tušu pa morajo biti čisti in natančni.

Fugiranje in čiščenje

Ko se lepilo strdi, po navodilih proizvajalca običajno po enem dnevu, se zapolnijo fuge. Ob stenah in v kotih ostane dilatacijska fuga, ki se kasneje zapolni z elastičnim kitom. Na koncu se tla očistijo ostankov fugirne mase, po potrebi pa se fuge ali naravni kamen impregnirajo.

Diagonala najlepše pride do izraza pri kvadratnih ploščicah srednjih velikosti. V ozkem hodniku ali majhni kopalnici razbije občutek „tunela“, zato prostor deluje širše. Dobro se obnese tudi v prostorih, kjer stene niso povsem pod pravim kotom, kar je pogosto v starejših hišah. Vzporedne fuge bi nenatančnost sten izdale, pri poševnih pa jo oko težje opazi.

Manj primerna je za velike formate. Razrezi so veliki, odpada je veliko, s ploščicami pa je tudi težje ravnati. Pri pravokotnih ploščicah diagonala prav tako deluje, vendar si je dobro vnaprej predstavljati, kakšen bo vzorec. Če se tla nadaljujejo v sosednji prostor, premislite, ali vas ne bo motil prehod med dvema različnima smerema pri pragu.

• Oblika prostora: vsak kot, niša, cev ali podboj pomeni dodatne poševne reze.
• Velikost in material ploščic: veliki formati, trda gres keramika ali naravni kamen se režejo počasneje.
• Stanje podlage: če je treba izravnavati, popravljati ali delati hidroizolacijo, je dela več, dodati pa je treba tudi čas za sušenje.
• Vzorec in kombinacije: menjavanje barv, vložki ali obroba z vzporednim pasom zahtevajo natančnejše načrtovanje.
• Poraba materiala: pri diagonali nastane več odrezkov, zato se kupi večja rezerva kot pri ravnem polaganju.

V bloku ali večstanovanjski stavbi se je dobro pri upravniku pozanimati, ob katerih urah hišni red dopušča hrupna dela, kot sta rezanje ploščic in odstranjevanje starega tlaka. Tako se izognete nepotrebnim sporom z drugimi etažnimi lastniki.

• Začetek ob steni: kot se postopoma „razleze“, na drugi strani prostora pa nastanejo grdi ozki razrezi.
• Kot ni sproti preverjen: že majhno odstopanje na začetku se po nekaj vrstah jasno vidi.
• Premalo lepila pod ploščico: votline kasneje votlo zvenijo, ploščica pa lahko pod obremenitvijo poči.
• Brez dilatacij: tlak, potisnjen čisto do stene, se lahko ob temperaturnih spremembah dvigne ali razpoka.
• Premajhna rezerva: ko ploščic zmanjka, ima nova dobava lahko nekoliko drugačen odtenek.

Če imate izkušnje z ravnim polaganjem in dovolj potrpežljivosti, lahko diagonalo položite tudi sami. Računajte, da bo šlo počasneje in da boste veliko časa porabili za rezanje.

1. Preveriti ravnost podlage z dolgo letvijo in neravnine izravnati.
2. Podlago očistiti in premazati s temeljnim premazom po navodilih proizvajalca.
3. Poiskati sredino prostora in označiti dve pravokotni osi pod kotom 45° glede na glavno steno.
4. Ploščice položiti na suho in osi premakniti tako, da so razrezi pri vhodu simetrični.
5. Lepilo nanašati z nazobčano gladilko po manjših površinah.
6. Prvo ploščico položiti natančno na osi in jo preveriti z vodno tehtnico.
7. Nadaljevati proti stranem s križci ter sproti preverjati kot in ravnino.
8. Narezati in prilepiti robne kose, ob stenah pustiti dilatacijsko fugo.
9. Ko se lepilo strdi, zapolniti fuge in površino obrisati z vlažno gobo.
10. Dilatacije ob stenah in v kotih zapolniti z elastičnim kitom.

• fuge so enako široke in tečejo v ravnih poševnih linijah,
• kot vzorca je enak v celem prostoru in se lepo ujema s pragom,
• razrezi pri vhodu in na vidnih mestih so simetrični in čisti,
• med ploščicami ni zamikov, sosednji robovi so v isti ravnini,
• ploščice ob trkanju ne zvenijo votlo, kar bi pomenilo votlino pod njimi,
• dilatacija ob stenah je zapolnjena z elastičnim kitom,
• površina je čista, brez ostankov lepila in fugirne mase,
• ostalo vam je nekaj rezervnih ploščic iz iste serije.