Obloga s cepljenim kamnom (ograje, cokel)

Najpogosteje se tako oblagajo betonske ograje, stebri vrat in dvoriščnih vrat, vrtni zidci in cokel hiše, torej spodnji del fasade tik nad terenom. Prav cokel je najbolj obremenjen. Nanj škropi deževnica, pozimi ob njem leži sneg, ob pločniku ali dovozu pa ga načenja posipna sol. Omet tu po nekaj letih poka in se umaže, kamen pa takšne obremenitve prenaša veliko bolje.

Eno stvar je treba povedati naravnost: kamen sam po sebi stene ne ščiti pred vlago. Cokel mora imeti delujočo hidroizolacijo, voda pa mora od njega odtekati. Obloga je zaščitni in vidni sloj, ne nadomestek izolacije. Če je cokel vlažen že zdaj, najprej odpravite vzrok, šele nato razmišljajte o kamnu.

Na voljo sta dve osnovni vrsti:

• Naravni cepljeni kamen, na primer peščenjak, apnenec, travertin ali skrilavec. Vsak kos je drugačen, barve so živahne, površina pa se lepo stara. Kamen je težji in kosi imajo različno debelino, zato je polaganje zahtevnejše.
• Umetni kamen, torej betonski odlitek s pigmentom. Je lažji, kosi so enako debeli in se lažje polagajo. Vzorec se sicer ponavlja, kakovostne izdelke pa je od naravnega kamna težko ločiti.

Za cokel in ograjo izberite kamen, ki ga izdelovalec ali prodajalec izrecno označuje kot odpornega proti zmrzali in primernega za zunanjo uporabo. Mehke in vpojne vrste, na primer nekateri apnenci, lahko ob tleh zaradi zmrzali in soli sčasoma odpadajo po plasteh. Na cokel s toplotno izolacijo se običajno izbere lažji kamen. Vedno preverite, kakšno težo obloge dovoljuje izdelovalec fasadnega sistema.

Keramičar najprej preveri podlago. Biti mora trdna, suha, nosilna in brez prahu, starih premazov in mahu. Nov beton mora dovolj dozoreti, običajno približno štiri tedne. Odstopajoči omet je treba odbiti, neravnine pa izravnati.

Pri coklu je pomemben spodnji rob. Obloga ne sme biti brez hidroizolacije zakopana v zemljo. Običajno se konča nekoliko nad terenom, ob hiši pa se naredi pas iz prodnika, da voda ob dežju ne škropi na steno.

Sledi lepljenje. Uporablja se fleksibilno lepilo za zunanjo uporabo, odporno proti zmrzali, običajno razreda C2 po SIST EN 12004, za kamen po možnosti z oznako S1. Lepi se obojestransko: lepilo se nanese na steno in na hrbtno stran kamna, da pod njim ne ostanejo votline. Prav v votlinah se nabira voda, ki pozimi zmrzne in kamen odtrga. Polaga se od spodaj navzgor, kose pa se meša iz več paketov, da na steni ne nastanejo barvne lise.

Obloga je lahko s fugo, ki se po strditvi lepila zapolni z fugirno maso za kamen, ali »na suho« z minimalno fugo. Na koncu se, odvisno od vrste kamna, nanese impregnacija, ki zmanjša vpijanje vode in nastanek madežev. Pri ograji je pomembna tudi strešica ali pokrivna plošča na vrhu, sicer voda od zgoraj zateka za oblogo.

• Ravna, trdna površina brez odprtin in izboklin gre hitro. Vsak vogal, steber, odprtina ali stopnica pomeni veliko rezanja.
• Vogalni kosi: če za izbrani kamen obstajajo izdelani vogalniki, so vogali hitri in čisti. Sicer je treba kose poševno rezati in sestavljati ročno.
• Naravni kamen različnih debelin zahteva več lepila in potrpežljivosti kot umetni kamen enake debeline.
• Stanje podlage: odbijanje starega ometa, izravnavanje ali urejanje vlažnega cokla doda delo, še preden je položen prvi kamen.
• Dostop in vreme: gosta živa meja, greda tik ob steni ali delo v vročini oziroma mrazu vse upočasnijo.

• lepljenje le na nekaj kupčkov lepila, pod kamnom ostanejo votline in obloga po nekaj zimah odpade,
• navadno lepilo za notranjo uporabo namesto fleksibilnega, odpornega proti zmrzali,
• lepljenje na prašno, mokro ali zamrznjeno podlago ali na neposrednem soncu, ko lepilo oveni, še preden je kamen položen,
• ograja brez pokrivne strešice, voda teče v zgornjo fugo in za oblogo,
• cokel, obložen vse do zemlje brez hidroizolacije in brez odvodnjavanja,
• nepremešani kamni iz enega paketa, na steni so nato vidni pasovi drugačne barve.

Lepilo se običajno vgrajuje pri temperaturah približno od +5 do +25 °C. Natančne pogoje navaja izdelovalec na embalaži.

Nizko betonsko ograjo ali vrtni zidec lahko obložite tudi sami, če imate nekaj potrpežljivosti in kotni brusilnik z diamantno ploščo. Pri rezanju kamna nosite zaščitna očala, masko za prah in glušnike.

1. Ograjo očistiti prahu, mahu in odstopajočih delov, jo po potrebi oprati in pustiti, da se posuši.
2. Kamne razložiti po tleh ob ograji in premešati kose iz več paketov.
3. Napeti vrvico ali zarisati vodoravno črto za prvo vrsto.
4. Zamešati fleksibilno lepilo, odporno proti zmrzali, po navodilih in le toliko, kolikor ga je mogoče porabiti v času, navedenem na embalaži.
5. Lepilo z nazobčano gladilko nanesti na ograjo in na hrbtno stran kamna.
6. Kamen pritisniti z rahlim premikom, da lepilo zapolni celotno hrbtno stran, in odstraniti iztisnjeno lepilo.
7. Začeti z vogalnimi kosi, nato nadaljevati po površini od spodaj navzgor.
8. Kose ob robovih in stebrih odrezati na mero z brusilnikom.
9. Po strditvi lepila zapolniti fuge z maso za kamen, če ste izbrali oblogo s fugo.
10. Na vrh ograje namestiti pokrivno strešico s previsom in odkapnim robom.
11. Ko je vse popolnoma suho, nanesti impregnacijo po navodilih izdelovalca.

Cokel hiše s toplotno izolacijo ali s težavami z vlago raje prepustite strokovnjaku, saj se napaka tu pokaže na celotni steni.

• kamni ob potrkavanju ne zvenijo votlo,
• noben kos se ne premika in nima počenih robov,
• barve in oblike so enakomerno premešane, brez izrazitih lis,
• fuge so polne, brez razpok in brez ostankov lepila na licu kamna,
• vogali so čisti in vogalni kosi se lepo nadaljujejo v površino,
• ograja ima strešico s previsom in voda odteka mimo obloge,
• spodnji rob cokla se konča nad terenom in voda odteka stran od hiše,
• od izvajalca imate ime uporabljenega lepila, fugirne mase in impregnacije.