Mikrocement

Postavka mikrocementa zajema celoten sistem površinske obdelave na pripravljeni podlagi. Sem spadajo čiščenje in osnovni premaz, pri tveganih podlagah vgradnja mrežice iz steklenih vlaken, dve do tri plasti osnovnega in končnega mikrocementa z brušenjem med plastmi ter na koncu zaščitni lak v dveh ali več plasteh. Vključena je tudi obdelava vogalov, robov in prehodov na druge materiale.

V postavko praviloma ne spadajo izravnava večjih neravnin, nov estrih, hidroizolacija tuša, demontaža in ponovna montaža sanitarne opreme ter rušenje. Če podlaga ni ravna in trdna, se to uredi z ločenim delom pred mikrocementom.

Kje je smiseln

• prenova kopalnice, kjer ne želite rušiti trdno prilepljene stare keramike,
• tla v dnevni sobi, kuhinji in hodniku, kjer naj bo površina sklenjena in brez pragov,
• tuši in stene ob kadi ob pravilno izvedeni hidroizolaciji,
• stene nad kuhinjskim pultom, delovni pulti, stopnice in pohištvo iz trdnih plošč,
• lokali, kavarne in apartmaji, kjer se išče industrijski videz.

Kje je bolj tveganje

• premične podlage, na primer star parket, lesene deske brez stabilizacije ali mavčnokartonska tla, ki se upogibajo,
• sveži estrihi in ometi, ki se še niso posušili,
• podlage s kapilarno vlago iz tal, na primer v kleti brez izolacije,
• površine z aktivnimi razpokami in dilatacijskimi stiki, ki bi jih prekrili brez prekinitve,
• terase in zunanje površine brez sistema, ki ga proizvajalec izrecno predvideva za zunanjo uporabo.

Mikrocement ni nadomestilo za popravilo podlage. Proizvajalci se strinjajo, da se vse, kar se premakne pod njim, prej ali slej pokaže tudi na površini.

Podlaga mora biti trdna, suha, čista in stabilna. Najpogosteje gre za cementni ali anhidritni estrih, omet, beton, mavčnokartonske plošče na stenah in staro keramiko. Pri keramiki se najprej preveri, ali ploščice niso votle. Odstopljene ploščice se zamenjajo ali znova prilepijo, površina se razmasti, fuge pa zapolnijo, da se ne bi risale skozi tanko plast.

Vpojne podlage, kot sta omet in estrih, dobijo osnovni premaz, ki izenači vpojnost. Nevpojne, na primer glazura ploščic, dobijo oprijemni most s kremenčevim peskom, da se ima mikrocement česa prijeti. Pri podlagah, kjer grozijo razpoke, se v prvo plast vgradi mrežica iz steklenih vlaken. Konkretni osnovni premaz določi proizvajalec sistema in izdelkov različnih znamk ni dobro kombinirati.

Novi estrihi se morajo dovolj posušiti. Natančno mejo vlage navede proizvajalec, v praksi pa se meri s CM metodo ali vlagomerom. Pri talnem ogrevanju mora biti estrih pred začetkom del ogret po protokolu.

1. Preveriti ravnost, trdnost in vlažnost podlage ter s potrkavanjem odkriti votla mesta.
2. Popraviti neravnine in razpoke, pri keramiki zapolniti fuge in pobrusiti glazuro.
3. Posesati prah ter podlago razmastiti in očistiti po navodilih proizvajalca.
4. Nanesti osnovni premaz ali oprijemni most glede na vrsto podlage in pustiti, da se posuši.
5. Pri tveganih podlagah v prvo plast vgraditi mrežico iz steklenih vlaken s prekrivanji.
6. Nanesti prvo osnovno plast mikrocementa z jekleno gladilko v tanki plasti.
7. Po sušenju plast pobrusiti in posesati prah.
8. Nanesti naslednjo osnovno plast in ponovno pobrusiti.
9. Nanesti eno ali dve končni plasti finega mikrocementa, ki določata končni videz.
10. Pustiti, da se končna plast posuši, jo rahlo pobrusiti in temeljito odprašiti.
11. Z valjčkom nanesti zaščitni lak v najmanj dveh plasteh po tehničnem listu.
12. Površino do popolne utrditve varovati pred vodo in obremenitvijo.

Za predstavo o časih: danski proizvajalec Urban Hald v navodilih navaja plasti mikrocementa do debeline 1 mm, sušenje 2 do 4 ure pred brušenjem, vsaj 12 ur po zadnji plasti pred lakiranjem in drugo plast laka po 8 urah. Po njegovih podatkih se lahko po površini v nogavicah hodi po 24 urah, vodotesna in popolnoma utrjena pa je šele po 7 dneh. Druge znamke, ki so na voljo tudi v Sloveniji, na primer Mapei, Topciment ali Ideal Work, imajo podobne, a ne enake čase, zato odloča tehnični list uporabljenega sistema.

Enokomponentni in dvokomponentni mikrocement

Enokomponentni sistemi se le zamešajo z vodo. Preprostejši so za pripravo in primerni za manjše površine. Dvokomponentni se mešajo s polimerno smolo, ki poveča elastičnost in oprijem. Za tla z večjo obremenitvijo in v kopalnicah se pogosteje izberejo dvokomponentni.

Grobozrnati in fini mikrocement

Osnovne plasti so iz grobejšega materiala, ki daje trdnost. Končne plasti so fine in določajo teksturo. Fina površina deluje gladko in mat, grobejša bolj spominja na kamen in je manj spolzka. Za kopalniška tla se zaradi spolzkosti pogosto izbere nekoliko grobejša končna plast ali lak z dodatkom proti zdrsu.

Laki in zaščita

Lak je tisto, kar mikrocement ščiti pred vodo, maščobo in madeži. Najpogosteje se uporabljajo dvokomponentni poliuretanski laki v mat, satenasti ali sijajni izvedbi. Lak mora biti od istega proizvajalca kot mikrocement. Drug lak lahko na površini pusti madeže ali se lušči.

Barva

Mikrocement se barva s pigmenti neposredno pri mešanju. Odtenek se zato zameša za celotno površino naenkrat ali po natančni recepturi. Pri dopolnjevanju je težko zadeti enak odtenek, zato se manjših popravil na veliki površini običajno ne da narediti nevidno.

Mikrocement z lakom prenese vodo, sam po sebi pa ni hidroizolacija. V tušu in ob kadi se zato pod njim najprej izvede hidroizolacijska plast s trakovi v kotih in manšetami okoli odtoka in armatur. Pri tušu v nivoju tal mora biti naklon proti odtoku izveden že v podlagi, mikrocement mu le sledi.

Mikrocement je mogoče nanesti tudi na talno ogrevanje. Ogrevanje se po navodilih proizvajalcev izklopi nekaj dni pred nanašanjem in vklopi šele po utrditvi laka. Urban Hald navaja izklop vsaj 72 ur pred deli in vklop najprej 24 ur po zadnji plasti laka. Temperaturo je nato treba dvigovati postopoma. Hitri zagoni povzročajo napetosti in lasne razpoke.

Nanaša se pri temperaturi prostora in podlage približno od 10 do 25 °C. Na mrazu se suši počasi in se morda ne utrdi pravilno, v vročini in prepihu pa se suši prehitro in se težko gladi.

• nepripravljena podlaga: votle ploščice, prah ali maščoba povzročijo luščenje in pokanje,
• prekrit dilatacijski stik: premik podlage se prenese na površino in nastane razpoka točno nad stikom,
• premična podlaga: na parketu ali tleh, ki se upogibajo, poči tudi mrežica,
• predebela plast naenkrat: material se krči in nastane mreža lasnih razpok,
• izpuščeno brušenje: naslednja plast se slabše oprime, površina je neravna,
• slabo zamešan pigment: na površini se pojavijo temnejše proge in madeži,
• lak drugega proizvajalca: sprememba barve, mlečni madeži ali luščenje,
• manjkajoča hidroizolacija v tušu: voda skozi mikrorazpoke prodre do podlage in keramike pod njo,
• prezgodnja obremenitev z vodo: lak še ni utrjen in na površini ostanejo bele lise.

V praksi se zgodi, da lastnik pričakuje površino, enakomerno kot lakirana plošča. Mikrocement je ročno delo, sledovi gladilke in rahle razlike v odtenku spadajo zraven. Zato se splača pred začetkom pogledati vzorec ali referenčno delo iste ekipe in se dogovoriti, kakšen videz je še sprejemljiv.

Pri odločanju se mikrocement najpogosteje primerja z velikoformatno keramiko in z litimi epoksidnimi ali poliuretanskimi tlemi. Vsaka rešitev ima drugačno logiko.

• mikrocement: tanka plast brez fug, nanese se lahko tudi na stene, pohištvo in stopnice, videz je ročen in vsaka površina je malo drugačna. Zahteva redno nego laka,
• velikoformatna keramika: zelo odporna in skoraj brez vzdrževanja, fug je malo, a ne izginejo povsem. Pri prenovi se stara keramika običajno poruši in podlaga izravna,
• liti pod: samorazlivna plast, namenjena predvsem tlem, odporna proti obrabi, ni pa primerna za stene in tuš in deluje bolj tehnično.

Mikrocement zmaga tam, kjer je pomembna sklenjena površina čez tla in stene in kjer bi rušenje stare keramike pomenilo veliko prahu in časa. Keramika zmaga tam, kjer se pričakuje čim manj vzdrževanja in največja odpornost, na primer v vhodnem hodniku ali pralnici.

Majhna površina med pultom in visečimi elementi je dober kraj za prvi poskus. Napako je tu mogoče popraviti brez velikih stroškov, tehnike pa se naučite enako kot na tleh.

1. Kupiti celoten sistem enega proizvajalca: osnovni premaz, osnovni in končni mikrocement, pigment, lak in gladilko.
2. Po izklopu varovalke odstraniti vtičnice in stikala ter pult, elemente in okolico zaščititi z lepilnim trakom in folijo.
3. Pobrusiti in razmastiti staro keramiko, zapolniti fuge in nanesti oprijemni most.
4. Po navodilih zamešati le toliko materiala, kolikor ga je mogoče porabiti v času obdelovalnosti.
5. Potegniti tanko prvo plast, pustiti, da se posuši, in jo pobrusiti.
6. Potegniti drugo in končno plast, gladilko držati pod majhnim kotom in vleči križno.
7. Po sušenju pobrusiti s finim papirjem, posesati in obrisati z vlažno krpo.
8. Z valjčkom nanesti lak v dveh tankih plasteh in upoštevati čas med njima.
9. Lepilni trak odstraniti pred popolno utrditvijo laka, da se rob ne odtrga.
10. Pustiti, da se površina utrdi, in jo šele nato izpostaviti vodi in maščobi.

Pri pristojni upravni enoti ali občini preverite, ali je za vaš poseg potrebno kakšno dovoljenje ali prijava. V večstanovanjski stavbi upoštevajte hišni red, predvsem čas za hrupna dela pri brušenju, in pri posegu v tuš ali odtok pomislite, da bi puščanje lahko poškodovalo stanovanje pod vami.

Površino si oglejte pri stranski svetlobi, na primer s svetilko, položeno na tla. Tako se pokažejo neravnine, ostri robovi od gladilke in mesta, kjer manjka lak. Potrkajte po površini, zvok mora biti povsod enak. S prstom potegnite po robovih in vogalih, ne smejo biti ostri ali oluščeni.

V tušu po popolni utrditvi spustite vodo in opazujte, ali odteka proti odtoku in nikjer ne zastaja. Pri kopalnici zahtevajte podatke o uporabljeni hidroizolaciji in fotografije pred nanosom mikrocementa.

Seznam za prevzem

• površina je sklenjena, brez razpok in oluščenih mest,
• odtenek je enak po celotni površini, brez izrazitih prog,
• lak je nanesen povsod, tudi na robovih, vogalih in okoli odtoka,
• dilatacijski stiki so ohranjeni in elastično zapolnjeni,
• prehodi k sanitarni opremi, pragovom in drugim materialom so čisti in zatesnjeni,
• voda v tušu odteka proti odtoku,
• izvajalec je predal ime sistema, laka in navodila za vzdrževanje,
• dogovorjeno je, kdaj je površina polno obremenljiva.

Za redno čiščenje zadošča voda s pH nevtralnim sredstvom. Agresivna čistila, klor, abrazivne paste in parni čistilniki poškodujejo lak. Pod noge pohištva se namestijo filcne podloge. Na tleh z veliko hoje se lak po nekaj letih obnovi, proizvajalci pa priporočajo redno nanašanje zaščitne plasti, da površina ostane lepa in odporna.

V ceniku NUMIQ se mikrocement obračuna kot delo na m² vključno z drobnim potrošnim materialom. Sam sistem mikrocementa in lak sta v ceniku vodena posebej kot material. Osnovna cena dela v Sloveniji znaša okoli 83 € na m². Cene se razlikujejo po regijah in mestih, v Ljubljani in na Obali so običajno višje kot v manjših krajih.

Na končni znesek najbolj vplivata stanje podlage in velikost površine. Majhna kopalnica z veliko vogali, nišami in prebojmi traja na kvadratni meter dlje kot velika ravna tla. Stene in stropi so počasnejši od tal. Pomembno je tudi, ali je potrebna mrežica, oprijemni most na keramiko, koliko je končnih plasti in kateri lak se uporabi. Popravilo podlage, izravnava in hidroizolacija se obračunajo kot ločena dela.

Če razmišljate o klasični keramiki, preberite članek Polaganje keramike. Podobno dekorativno obdelavo sten opisuje članek Beneški štuk in polirani omet. Hidroizolacija pod tušem je opisana v članku Hidroizolacija kopalnice pod keramiko.