Polaganje listel in bombat

Listela, ponekod ji rečejo tudi bordura, je ozek trak, ki ga vstavimo med ploščice. Lahko je gladka, z reliefom, z vzorcem, steklena, kovinska ali kamnita. Pogosto je dolga kot ena ploščica, da se ujema z mero obloge.

Bombata je v trgovinah običajno ime za ozek trak z izbočenim, zaobljenim profilom. Deluje plastično, meče senco in se pogosto uporablja kot zgornji rob obloge ali kot izrazita ločilna linija. Proizvajalci izraze uporabljajo nekoliko različno, zato si prerez kosa raje oglejte kar v trgovini.

Za keramičarja sta pomembni predvsem debelina in oblika. Ploščato listelo položi podobno kot ploščico. Izbočena bombata štrli iz stene, težje se reže in vogal je na njej zahtevnejši.

Najpomembnejša odločitev pade še pred lepljenjem: na kateri višini bo linija tekla. V kopalnici se pogosto izbere višina, ki se navezuje na armaturo, polico ali okensko polico. V kuhinji linija običajno teče tik nad delovnim pultom ali pod zgornjimi omaricami. Višino je treba preračunati tako, da pod linijo ali nad njo ne nastanejo ozki odrezki ploščic, ki so videti grdo in se jih težko lepi.

1. Označitev linije: linijo označimo z laserjem ali dolgo libelo po celem obodu prostora. Majhna napaka v enem vogalu se do konca stene precej poveča.
2. Polaganje na suho: kose položimo drugega ob drugega, da je jasno, kje bodo fuge in kje bo treba rezati. Pri vzorcih preverimo, ali se vzorec nadaljuje.
3. Izravnava debeline: listela je pogosto tanjša ali debelejša od ploščice. Plast lepila prilagodimo tako, da je lice v ravnini z oblogo ali da trak enakomerno štrli po vsej dolžini.
4. Lepljenje: lepilo nanesemo na steno in na hrbtno stran kosa, da pod njim ne ostanejo votline. Pri reliefnih in izbočenih kosih to velja še toliko bolj, saj se votel kos ob udarcu hitro odlomi.
5. Vogali: v zunanjih in notranjih vogalih trakove odrežemo pod kotom 45 stopinj ali uporabimo vogalne kose, če jih proizvajalec ponuja.
6. Fugiranje: fuge zapolnimo z isto ali barvno usklajeno fugirno maso kot ostalo oblogo. Reliefne dele čistimo previdno, da v njih ne ostane zasušena masa.

• Keramika in gres: najpogostejša izbira, dobro prenaša vlago in čiščenje. Reže se z diamantno ploščo, po možnosti z vodnim hlajenjem.
• Steklo: potrebuje belo lepilo, primerno za steklo in mozaik, ker sivo lepilo prosojno steklo obarva. Za sijajno površino niso primerne groba fugirna masa in hrapave gobe, saj se hitro opraska.
• Kovina: trakove iz nerjavnega jekla ali aluminija režemo s ploščo za kovino in lepimo z lepilom, ki ga priporoča proizvajalec. Robove po rezu je treba obrusiti.
• Naravni kamen: je vpojen, zato ga pred fugiranjem običajno impregniramo, da se vanj ne vpije barva fugirne mase. Svetel kamen zahteva svetlo lepilo.

Za vlažne prostore, kot je tuš kabina, izberite kose, ki jih proizvajalec priporoča tudi za kopalnice. Nekatere okrasne listele so namenjene samo suhim notranjim prostorom.

Preprosta je ravna vodoravna linija na eni steni brez vogalov, iz ploščatih keramičnih kosov enake debeline kot obloga. Tako delo keramičar opravi hitro in z malo odpada.

Zahtevnost se poveča, ko:

• linija teče okoli celega prostora in ima veliko zunanjih vogalov, oken in niš,
• gre za izbočeno bombato ali globok relief, ki ju je težko rezati pod kotom,
• je material krhek, na primer steklo ali tanek kamen,
• se dolžina listele ne ujema z mero ploščic in je treba fuge zamudno usklajevati,
• se linija vgrajuje v obstoječo oblogo in je treba najprej odstraniti celo vrsto ploščic, ne da bi poškodovali sosednje,
• je stena kriva in je treba trak na njej izravnavati z lepilom.

Delo se podraži tudi, če se pri rezanju del kosov zlomi. Pri dragih dekorjih se zato splača kupiti nekaj kosov več in preveriti, da so iz iste proizvodne serije.

• Linija ni ravna: lepi se po tleh ali po prejšnji vrsti namesto po laserju. Tla so redko povsem ravna in napaka se na liniji takoj pokaže.
• Kos štrli ali je pogreznjen: nihče ni upošteval različne debeline listele in obloge.
• Votla mesta: lepilo je nanešeno le v kupčkih. Ob trkanju kos zveni votlo in sčasoma lahko poči.
• Slabi vogali: nenatančen rez z odprto fugo ali okrušeno glazuro.
• Fugirna masa v reliefu: ni bila pravočasno odstranjena, nato se zasuši v utorih in jo je težko očistiti.
• Neprimerna čistila: kisla čistila na kovini ali kamnu, ki površino zmotnijo ali obarvajo.

Če oblagate sami in imate izkušnje vsaj z običajno keramiko, boste ravno linijo iz ploščatih keramičnih listel zmogli. Pri steklu, kamnu ali izbočeni bombati z veliko vogali je pametneje poklicati keramičarja.

1. Nalepiti oblogo pod linijo in pustiti, da se lepilo strdi po navodilih proizvajalca.
2. Označiti linijo z laserjem ali libelo po celem obodu.
3. Položiti listele na suho in določiti mesta rezov in fug.
4. Primerjati debelino listele in ploščice ter temu prilagoditi plast lepila.
5. Narezati kose z diamantno ploščo, vogale odrezati pod kotom 45 stopinj in robove nežno obrusiti.
6. Nanesti lepilo na steno in na hrbtno stran listele ter kos pritisniti.
7. Preveriti ravnino in višino z libelo ter vstaviti križce ali klinčke glede na širino fug.
8. Odstraniti odvečno lepilo iz fug, dokler je še mehko.
9. Nadaljevati z oblogo nad linijo.
10. Zafugirati, relief očistiti z vlažno gobo in v kotih pustiti prostor za silikon.

• linija je vodoravna po vsej dolžini in se v vogalih lepo nadaljuje,
• lice listele je v ravnini z oblogo ali enakomerno štrli po vsej dolžini,
• ob trkanju noben kos ne zveni votlo,
• vogali so natančno odrezani, brez okrušene glazure in odprtih fug,
• fuge imajo enako širino in barvo kot na ostali oblogi,
• v reliefu in na sijajni površini ni ostankov lepila ali fugirne mase,
• vzorec se nadaljuje in kosi imajo enak odtenek,
• v kotih in ob sanitarni opremi je elastičen silikon.