Izrez in vrtanje odprtin v keramične ploščice

Izrez se uporablja za oglate in nepravilne oblike: zarez v vogal ploščice, izrez okoli straniščne školjke, tuš kanalete, revizijskih vratc ali oglate elektro doze. Najpogosteje ga keramičar naredi s kotnim brusilnikom z diamantno ploščo, pri ravnih zarezah pa kombinira rezalnik ploščic in brusilnik.

Vrtanje s krono pomeni okroglo odprtino, izvrtano z diamantno vrtalno krono. Rob je čistejši in luknja povsem okrogla. Primerna je za cevi, priključke pip, okrogle doze vtičnic in odtoke. Pri večjih premerih, običajno nad približno 15 cm, se krona pogosto kombinira z brusilnikom ali frezo.

Veliko razliko naredi tudi material:

• keramične stenske ploščice imajo mehkejši, porozen črep, zato gre delo lažje in zadošča manj zmogljivo diamantno orodje,
• gres in porcelanske ploščice so zelo trdi in skoraj ne vpijajo vode, zato jih je mogoče obdelati le z diamantom in ob hlajenju z vodo, sicer se orodje pregreje in ploščica lahko poči,
• naravni kamen in marmor sta krhka, zato ju je treba vrtati počasi in enakomerno.

Največ napak ne nastane pri vrtanju, ampak že pri merjenju. Keramičar zato najprej izmeri položaj odprtine od zadnje položene vrste in upošteva tudi širino fuge. Točko prenese na ploščico s svinčnikom ali flomastrom, pri okroglih odprtinah pogosto s papirnato šablono ali po rozeti, ki bo odprtino pokrila.

Ploščico položi na ravno, mehkejšo podlago, na primer gumo ali karton, in jo zavaruje pred premikanjem. Pri vrtanju krono najprej nastavi poševno, približno pod kotom 45°, da naredi utor in ne drsi po glazuri. Nato jo postopoma postavi pravokotno. Vrta z nizkimi obrati, zmernim pritiskom, brez udarne funkcije in z vodo, ki hladi krono in ploščico ter veže prah.

Pri izrezih z brusilnikom najprej naredi plitve zareze po obrisu in rez postopoma poglablja. Notranje vogale dorezuje previdno, da se ploščica ne zlomi na šibkem mestu. Majhne luknje za vijake in vložke naredi s tankim diamantnim svedrom za ploščice. Kos krep traku na mestu vrtanja pomaga, da sveder na začetku ne zdrsne. Na koncu robove zgladi z diamantno pilo, brusilno gobico ali finim brusnim papirjem.

Dve odprtini, ki na prvi pogled izgledata enako, sta lahko po porabi časa povsem različni. Zahtevnost je odvisna predvsem od:

• trdote in debeline materiala, saj se debel gres vrta precej dlje kot tanka stenska keramika in bolj obrablja orodje,
• velikosti in oblike odprtine, ker je majhna okrogla luknja hitro narejena, velik ali nepravilen izrez pa zahteva več rezov in dodelave,
• položaja odprtine, saj luknja tik ob robu ali v vogalu ploščice poveča tveganje, da ploščica poči,
• velikoformatnih ploščic, s katerimi je rokovanje težje in pri katerih vsaka uničena ploščica bolj zaboli,
• odprtine v že položeni oblogi, ko ploščice ni mogoče vpeti, voda teče po steni in je treba vedeti, kod potekajo vodovodne in električne napeljave,
• števila enakih odprtin, ker se pri seriji orodje nastavi enkrat in delo teče bolj tekoče.

• Neprimerno orodje. Sveder za beton ali vklopljena udarna funkcija okruši glazuro, gres pa prej razbije kot prevrta. Za ploščice je pravo orodje diamantni sveder ali krona.
• Vrtanje na suho. Brez vode se krona hitro pregreje in otopi, ploščica pa lahko poči zaradi vročine. Če hlajenje ni mogoče, je treba delati s prekinitvami in orodje pustiti, da se ohladi.
• Prevelik pritisk. Kdor pritiska, da bi šlo hitreje, ploščico pogosto zlomi tik pred koncem reza. Orodje naj dela s svojo hitrostjo.
• Napačno merjenje. Zamaknjene odprtine rozeta ne pokrije in ploščica gre v smeti. Velja staro pravilo: dvakrat meri, enkrat reži.
• Napačno izbran premer. Odprtina naj bo nekoliko večja od cevi, da ostane prostor za elastični kit, hkrati pa manjša od rozete ali pokrovčka.
• Vrtanje na slepo v steno. Pri naknadnih luknjah v gotovi oblogi morate poznati potek cevi in kablov, sicer lahko prevrtate napeljavo.

Eno ali dve luknji v običajno stensko keramiko, na primer za cev ali držalo, lahko naredite tudi sami. Gres, velike formate ter izreze za talne sifone in kanalete raje prepustite keramičarju. Vtičnice in stikala v izrezanih odprtinah naj priključi elektroinštalater. Če vrtate v že položeno oblogo, mora biti ustrezen tokokrog izklopljen, potek napeljav pa znan.

1. Izmeriti premer cevi ali elementa in izbrati diamantno krono nekoliko večjega premera.
2. Izmeriti središče odprtine, vključno s fugo, in ga označiti na ploščici.
3. Položiti ploščico na ravno gumijasto podlago ali karton in jo zavarovati pred premikanjem.
4. Izklopiti udarno funkcijo vrtalnika in nastaviti nizke obrate.
5. Nastaviti krono poševno, narediti utor in jo nato postopoma postaviti pravokotno.
6. Vrtati z zmernim pritiskom in mesto sproti hladiti z vodo, na primer iz razpršilke.
7. Tik pred prevrtanjem še zmanjšati pritisk, da se spodnji rob ne okruši.
8. Zgladiti rob z diamantno pilo ali finim brusnim papirjem in ploščico očistiti.
9. Preizkusiti ploščico na suho na njenem mestu in jo šele nato lepiti.

Med delom nosite zaščitna očala in rokavice. Pri rezanju z brusilnikom uporabite tudi zaščitno masko, saj prah ploščic vsebuje fin kremen.

Ko prevzemate oblogo, bodite pozorni na naslednje:

• odprtine so na pravem mestu in priključki niso zamaknjeni glede na os pipe ali doze,
• robovi so gladki, brez razpok in okrušene glazure,
• reža okoli cevi je enakomerna in jo rozeta ali pokrovček v celoti pokrije,
• okoli prebojev v mokrem delu je hidroizolacija nepoškodovana, stik pa zapolnjen z elastičnim sanitarnim silikonom,
• v ploščicah ni lasnih razpok, ki bi od odprtine segale proti robu,
• pri talnem sifonu ali kanaleti se ploščice stikajo brez stopnice in s padcem proti odtoku,
• okolica je očiščena prahu in ostankov blata od rezanja.