Montaža betonske ograje do višine 2,1 m

Betonske ograje so sestavljene iz vodoravnih plošč, najpogosteje visokih okoli 50 cm, ki se vstavijo v utore stebrov. Višina ograje zato raste v korakih, odvisno od števila plošč in od tega, ali je spodaj podzemna plošča. Ograja do 2,1 m ima praviloma eno vrsto plošč več kot nižja izvedba. Ta ena vrsta pomeni več, kot bi si mislili.

• Do 1,8 m: ograja loči parcelo in zakrije večino pogleda, visok človek pa čez njo še pokuka. Stebri so krajši in lažji, zgornje plošče se vstavljajo približno v višini ramen, zato montaža poteka hitreje in večinoma brez gradbenih kozlov.
• Do 2,1 m (ta postavka): smiseln kompromis med zasebnostjo in zahtevnostjo. Stebri morajo biti daljši, po navadi okoli 2,8 do 3 m po navodilih proizvajalca, in globlje vpeti v temelj. Najvišja plošča se vstavlja nad glavo, zato ekipa dela s kozlov ali stabilnega podesta in v treh. Na vetrovni strani ograja ujame opazno več vetra kot ograja do 1,8 m.
• Do 2,4 m: izbere se ob prometni cesti, ob sosedu z višje ležečo parcelo ali pri pogledu, ki ga je težko zakriti. Stebri so še daljši in težji, pogosto se postavljajo s strojem, temelji so masivnejši, proizvajalec pa lahko za to višino predpiše ojačan tip stebra. Pri taki višini se bolj splača posvet s statikom.

Če se odločate med 1,8 in 2,1 m, se postavite na teraso ali k oknu, kjer najpogosteje sedite, in prosite nekoga, naj na meji parcele drži letev najprej v višini 1,8 m in nato 2,1 m. Takoj boste videli, ali vam nižja ograja zadošča. Odločajo tudi višinske razlike terena: če sta sosedova parcela ali pločnik višje od vaše, ograja 2,1 m z vaše strani deluje nižje.

Kje je višina 2,1 m bolj zahtevna

V Sloveniji je velika razlika med zavetrnim vrtom v kotlini in parcelo na odprti ravnini, na grebenu ali na Primorskem, kjer piha burja. Polna ograja ne prepušča zraka, zato se vsa sila vetra prenese na stebre in temelje. Vsakih 30 cm višine pomeni daljšo ročico in večji navor ob vznožju stebra. Pri izpostavljenih legah zato ekipa temelje navadno izvede z rezervo, pogosteje se odloči tudi za neprekinjen betonski pas namesto posameznih jam.

Meja parcele in dogovor s sosedom

Ograjo, visoko več kot dva metra, je težko premakniti. Če niste prepričani, kje točno poteka meja, jo dajte geodetu označiti in točke zakoličiti s količki. V praksi se pogosto zgodi, da stara ograja ali živa meja ne stoji natančno na meji, spor pa se pokaže šele po betoniranju stebrov. S sosedom se vnaprej dogovorite, na katero stran bo obrnjena okrasna stran plošč, kdo bo skrbel za vzdrževanje in ali mu višja ograja ne bo senčila vrta. Če živite v vrstni hiši ali na skupni parceli, se o ograji pogovorite z drugimi etažnimi lastniki in upravnikom, ker skupni deli niso samo vaši.

Komunalni vodi

Jame za stebre segajo približno meter globoko, zato lahko hitro zadenejo kabel, vodovodni priključek ali plinovod. Pred začetkom del naj upravljavci vodov na terenu označijo, kje potekajo. Če bi pri izkopu poškodovali plinovod ali zavohate plin, se takoj umaknite na varno razdaljo, ne uporabljajte odprtega ognja ali električnih naprav in pokličite 112 ali dežurno službo distributerja plina. Poškodovanega električnega kabla se ne dotikajte in pokličite elektrodistribucijsko podjetje, popravilo sme opraviti samo usposobljen elektroinštalater.

Dostop, teren in skladiščenje plošč

Plošče in stebri pridejo na paletah, posamezen kos pa tehta več deset kilogramov. Pripravite prostor, kjer lahko tovornjak z dvigalom odloži palete čim bližje trasi ograje, najbolje na utrjeno in ravno površino. Ob trasi odstranite grmovje, kamenje, staro ograjo in ostanke temeljev oziroma se vnaprej dogovorite, kdo jih bo porušil in odpeljal. Ekipa potrebuje prost pas, širok vsaj približno meter na obeh straneh ograje, sicer nima kam postaviti kozlov pri vstavljanju zgornjih plošč.

Usklajevanje z drugimi deli

Ograja je pogosto zadnja stvar, ki se postavi ob novogradnji ali prenovi okolice, a z njo so povezana druga dela. Če načrtujete razsvetljavo ob ograji, domofon pri vratih ali motorni pogon dvoriščnih vrat, naj elektroinštalater pred montažo položi zaščitne cevi ob trasi, da jih kasneje ni treba vkopavati pod temelji. Isto velja za cev za zalivanje ali drenažo. Vrtnar naj zasaditev ob ograji načrtuje tako, da korenine dreves ne bodo rasle pod temelje. Če bo ograja kasneje pleskana, se s pleskarjem dogovorite za termin šele po nekaj tednih, ko beton dobro izsuši.

Zakoličenje in razmik osi

Monter napne vrvico med skrajnima točkama in razmeri osi stebrov glede na dolžino plošč. Razmik ni natanko dva metra, dolžini plošče se prišteje zračnost v utorih, ki jo navaja proizvajalec. Zato se razdalje ne merijo z metrom na oko, temveč s preizkusno ploščo. Hkrati se določi, kje bodo vogalni in končni stebri ter kje ostane prostor za dvoriščna ali vrtna vrata.

Jame in temelji

Jame se vrtajo z ročnim ali motornim svedrom, pri daljši ograji in težki zemljini z mini bagrom. V večjem delu Slovenije se računa z globino zmrzovanja približno 80 cm, v višjih in hladnejših legah tudi več. Pri višini 2,1 m so temelji navadno globoki okoli 80 do 100 cm in široki približno 30 do 40 cm, odvisno od zemljine in priporočil proizvajalca. Na dno jame pride plast gramoza, ki odvaja vodo. Na pobočju, v nevezani ali glinasti zemljini se namesto posameznih temeljev izvede betonski pasovni temelj, na katerega ograja nalega po vsej dolžini.

Postavitev stebrov

Prvi steber se postavi v jamo, poravna z libelo v obeh smereh in zabetonira. Uporabi se beton tlačne trdnosti, ki jo predpisuje proizvajalec ograje, pogosto nekje med C16/20 in C20/25 po SIST EN 206. Drugi steber se postavi tako, da se med oba vstavi spodnja plošča. Tako je razmik natančno določen. Pri ograji 2,1 m se stebri večinoma podprejo z letvami ali opornicami, dokler beton ne zatrdi, ker se dolg steber v svežem betonu hitro nagne. Višino glav stebrov ekipa preverja z vrvico, napeto vzdolž cele ograje.

Vstavljanje plošč

Plošče se vstavljajo od zgoraj v utore, od spodnje do zgornje. Spodnje vstavljata dva človeka s tal, zadnjo vrsto pa je treba pri višini 2,1 m dvigniti nad glavo. Ekipa zato dela z gradbenih kozlov, si pomaga z jermeni ali manipulatorjem, na vsaki strani stebra pa stoji po en človek. Med plošče se včasih vstavijo gumijasti ali plastični podložki, ki preprečujejo ropotanje in krušenje robov. Na koncu se na stebre namestijo kapice, ki ščitijo utore pred dežjem in zmrzaljo.

Koliko časa traja in kdaj ograjo obremeniti

Dnevni učinek je odvisen od terena, dostopa in števila ljudi. Na ravni parceli z dobrim dostopom montaža poteka bistveno hitreje kot na pobočju s kamnito zemljino, kjer se jame kopljejo ročno. Stebri naj v betonu stojijo vsaj nekaj dni, preden se vstavijo zgornje plošče, točen čas določata proizvajalec betona in vreme. Poleti beton hitreje veže, pri temperaturah blizu ničle se ne betonira. Polno trdnost beton praviloma doseže v približno 28 dneh, do takrat na ograjo ne obešajte težkih korit in nanjo ne naslanjajte lestve.

Pri višini 2,1 m je površina ograje velika, zato se videz plošč pozna bolj kot pri nizki ograji. Hkrati težje okrasne plošče pomenijo zahtevnejšo manipulacijo in večjo obremenitev stebrov.

• Enostranske plošče imajo vzorec samo na eni strani, druga je gladka ali groba. Primerne so tam, kjer zadnje strani nihče ne gleda, na primer proti njivi.
• Obojestranske plošče imajo vzorec na obeh straneh. Izberejo se ob sosedu ali proti ulici, so pa navadno težje.
• Vzorci posnemajo klesan kamen, opeko, les ali so gladki. Gladke plošče je lažje prepleskati, razgibane bolje skrijejo drobne neravnine in umazanijo.
• Podzemna plošča je spodnja plošča, ki sega rahlo pod teren in preprečuje, da bi se psi in živali spodkopali. Na pobočju zapolni vrzeli pod stopničasto postavljenimi polji.
• Stebri so vmesni, vogalni in končni, glede na število in položaj utorov. Pri višini 2,1 m proizvajalca vprašajte, ali ima za to višino ojačan tip.
• Barva je lahko naravno siva, obarvana v masi ali naknadno prepleskana. Premaz s fasadno barvo za beton se nanese šele, ko se ograja izsuši, proizvajalci navadno svetujejo nekaj tednov čakanja.

Betonski stebri niso namenjeni obešanju vrat. Če želite v ograji dvoriščna ali vrtna vrata, računajte s samostojnimi jeklenimi ali zidanimi stebri z lastnim temeljem.

Zahtevnost in s tem cena na tekoči meter se lahko močno razlikujeta. Delo olajšajo:

• ravna parcela in vezljiva zemljina brez kamenja,
• dostop za tovornjak z dvigalom do trase ograje,
• dolg raven odsek brez vogalov in lomov,
• prost pas ob ograji ter že označena meja in komunalni vodi.

Delo pa otežijo:

• pobočje, kjer je treba polja postavljati stopničasto in vsako reševati posebej,
• kamnita ali razmočena zemljina, stari temelji in korenine dreves v trasi,
• ozek prehod, skozi katerega je treba plošče nositi ročno,
• veliko kratkih odsekov, vogalov, priključkov na sosedovo ograjo in mest za vrata,
• delo ob obstoječem zidu ali objektu, kjer ni prostora za kozle,
• izpostavljena vetrovna lega, kjer je treba temelje izvesti večje.

Pri višini 2,1 m se te okoliščine poznajo bolj kot pri nižji ograji, saj vsaka ovira pomeni še eno dviganje težkih plošč nad glavo.

• Preplitvi ali preozki temelji. Visoka polna ograja deluje kot jadro. Ob močnem vetru in zmrznjenih tleh se stebri postopno nagibajo in ograja se po letih nagne v celem odseku.
• Osi stebrov, merjene z metrom namesto s ploščo. Če so stebri preveč narazen, plošče izpadajo iz utorov, če so preblizu, jih ni mogoče vstaviti. Ko beton zatrdi, se to popravi samo z izbijanjem.
• Nepodprti stebri. Dolg steber se v svežem betonu hitro odkloni. Pozna se po krivem zgornjem robu in neenakomernih režah.
• Prezgodnje vstavljanje zgornjih plošč. Beton v temeljih še ne prenese obremenitve, zato se steber zasuka ali posede.
• Manjkajoče kapice. Voda zateka v utore, pozimi zmrzuje in kruši robove stebrov.
• Ograja brez odtoka vode na pobočju. Spodnja plošča zadržuje zemljo in vodo s sosednje parcele, beton se vlaži, zeleni in pojavijo se cvetenja. Ograja ni podporni zid in ne sme zadrževati nasipa.
• Neprimerno ravnanje s ploščami. Plošče, vržene ena na drugo ali naslonjene na rob, imajo okrušene vogale, ki se na ograji v višini oči vidijo od daleč.

Ograjo do 2,1 m lahko postavi tudi spreten domači mojster, če ima vsaj dva močna pomočnika, gradbene kozle in potrpljenje. Vendar to ni delo za enega človeka. Plošče in stebri so težki, zgornja vrsta se dviga nad glavo in pri padcu lahko povzroči hudo poškodbo. Če so komunalni vodi blizu trase, je zemljina težka ali je parcela na pobočju, delo prepustite ekipi.

1. Preveriti mejo parcele in dati označiti komunalne vode.
2. Napeti vrvico in s preizkusno ploščo označiti osi stebrov.
3. Izvrtati jame do globine, ki jo priporoča proizvajalec, praviloma okoli 80 do 100 cm, in na dno nasuti gramoz.
4. Postaviti prvi steber, ga poravnati z libelo v obeh smereh, zabetonirati in podpreti z letvami.
5. Vstaviti spodnjo ploščo, tesno ob njo postaviti drugi steber, ga poravnati in zabetonirati.
6. Tako nadaljevati polje za poljem in sproti z vrvico preverjati višino glav stebrov.
7. Počakati, da beton dovolj zatrdi, glede na navodila proizvajalca betona in vreme.
8. Vstavljati naslednje plošče od spodaj navzgor, zgornjo vrsto s kozlov, vedno dva človeka na eno ploščo.
9. Namestiti kapice in teren okoli temeljev urediti tako, da voda odteka stran od ograje.

Dokončano ograjo si oglejte po vsej dolžini z obeh strani. Glejte vzdolž zgornjega roba z enega konca, tako se krivine in stopnice najbolje vidijo.

• stebri so navpični v obeh smereh, preverjeno z libelo,
• zgornji rob ograje je raven ali enakomerno stopničast glede na teren,
• plošče sedijo v utorih po vsej višini in ob pritisku ne ropotajo,
• stebri se ob močnem pritisku z roko ne majejo,
• na ploščah in stebrih ni okrušenih robov in razpok,
• vsi stebri imajo nameščene kapice,
• okrasna stran je obrnjena tja, kot ste se dogovorili,
• ograja stoji na označeni meji in sledi dogovorjeni trasi,
• teren okoli temeljev je urejen in voda ne teče proti ograji,
• odprtine za vrata imajo pravilno širino,
• zaščitne cevi za elektriko ali vodo so položene tam, kjer je bilo dogovorjeno,
• okolica je počiščena, ostanki betona in embalaža pa odpeljani.